Volkovi so ministra pozdravili s kadavri
“Vem, da je treba volka varovati, treba pa je varovati tudi kmetijstvo. In po podatkih, ki so mi jih danes predstavili - videl sem tudi mrtve živali - se mi zdi, da se je to ravnovesje pričelo rušiti,” je dejal kmetijski minister Dejan Židan po včerajšnjem obisku na Krasu in v Čičariji.
Nikola Djak je eden redkih rejcev drobnice, ki svoj trop vsak večer zapre v pokrito stavbo in uspešno zavaruje pred volkovi Foto: Tina Čič
KRAS, ČIČARIJA > Sedaj, ko zaradi zveri iz gozdov izginja druga divjad in je kmetovanje ogroženo, je po mnenju ministra za kmetijstvo Dejana Židana upravičeno vprašanje, ali ni ogrožen tudi človek.
“Slovenska stroka mora dati jasno zagotovilo, da ni nevarnosti. Če pa je, je treba poseči v to simbiozo,” je dejal Židan in napovedal, da bo na to temo naslovil pisno vprašanje na ministra za okolje in predsednika vlade - da ne bi začeli ukrepati šele, ko bo že prepozno.
Mihaličevi z drobnico hranijo le volkove
Kako velik je problem volkov, mu je predstavil Danijel Mihalič, čigar drobnica se pase pri vasi Petrinje. Mihalič se s pokoli volkov srečuje že od leta 2007: “V teh letih smo se morali dvakrat umakniti pred volkom. Prvič je imel oslico in se je moral oče umakniti, v drugem primeru so imeli dve kozi in sem moral bežati v traktor.”
Na njegovem pašniku je ministra pričakal žalosten pogled na kadavre pred nekaj dnevi poklanih ovac. “Stanje je vse slabše, imamo vse več pokolov, zato nam ne preostane drugega, kot da končamo s kmetovanjem,” je napovedal Mihalič in pojasnil, da so mu volkovi lani poklali okrog 450 glav drobnice. To je nekajkratnik njegove črede, ki bi praviloma morala šteti 80 koz, 50 ovac in 20 oslov.
Z državo je podpisal petletno pogodbo za rejo avtohtonih pasem in ekološko rejo, zato pogodbe ne more prekiniti brez vračila vseh prejetih subvencij iz preteklih let. Tudi minister je potrdil, da druge pravne poti ni, zato je lahko le načelno dejal: “Takega kmeta je treba zaščititi in to tako, da se zopet vzpostavi ravnovesje med zverjadjo in kmetovanjem.”
Nikola Djak: “Tudi nas so že napadli”
Nekoliko bolj optimistično je izzvenel obisk pri Nikoli Djaku na Golcu, saj je ta eden redkih rejcev drobnice, ki svojo čredo vsak večer zapirajo v pokrit prostor. Letos bo prvič poskusil, ali se obnese tudi drugačen način. Črednike bo obdal z dvema ograjama, varoval jih bo z električnim pastirjem in s po tremi šarplaninci.
Bližnja srečanja z volkovi mu niso tuja. Pred časom so volkovi napadli njegovo družino, ko so zvečer gnali ovce domov. “V kotlini nas je napadlo sedem volkov, poklali so 22 ovac, štiri koze in šest jagnjet. Psi so dva volka odgnali proti hrvaški meji, volkulja in mladi volkovi, ki so ostali med tropom, so pa delali kažin,” pove Djak.
Minister Židan je včeraj prisluhnil tudi težavi, s katero se soočajo mnogi kraški kmetje. To je problem subvencij, ki jih država ne priznava za z drevjem in grmovjem poraščene kraške pašnike, čeprav so taki pašniki na Krasu tradicionalni in poleti samo senca omogoča pašo.
Minister Židan je napovedal tudi spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerih za najem zemljišč in uveljavljanje subvencij na zemljiščih agrarnih skupnosti (AS) ne bo več treba soglasja vseh članov AS. Dovolj bo soglasje polovice, kar bo znatno olajšalo razmere tam, kjer so člani AS ali njihovi dediči izseljeni v tujino. Zakon naj bi sprejeli že maja.
Ubogaš državo - in zaideš v težave
“Pravila, ki jih je država narekovala kmetom, so se spreminjala iz leta v leto. Dogodilo se je, da so kmetje, ki so v celoti upoštevali, kar sta jim naložila država in stroka, prišli v tak spor z novo zakonodajo države, da imajo celo dolgove za nazaj,” se je strinjal Židan.
Na ministrstvu doslej niso našli rešitve. “Vendar nisem obupal, danes sem se odločil, da bomo našli procesnega pravnika - ker očitno potrebujemo zelo dobrega in ga v tem trenutku znotraj sistema nimamo,” je napovedal. Tako bo država z najeto pravno pomočjo iskala rešitev, da ne bi kmetov - tako Židan - pustila na cedilu.
Prav tak zaplet mu je predstavil eden največjih rejcev koz v državnem merilu, Matjaž Žerjal iz Tomaja. Težave so se začele leta 2007: “Za to leto sem moral vrniti skoraj 10.000 evrov, na osnovi odločbe, s katero so mi razveljavili plačilne pravice, ki so mi jih dodelili na osnovi istih orto foto posnetkov, prek katerih smo tudi vse to prijavili.”
V naslednjih dveh letih so mu subvencije “pobrale” kazni in vračila prejetega, površina priznanih pašnikov se mu je zmanjšala s 84 na 44 hektarov. Kaj ga čaka letos, še ne ve. “Ne znajo mi izračunati niti tega, koliko bom še moral vrniti,” pravi.
Da bi bil zaplet še hujši, je 10.000 evrov že vložil nazaj v kmetijo in jih skušal oplemenititi s posojilom. “Za vračilo teh 10.000 evrov sem moral prodati svoje življenjsko zavarovanje, v bistvu sem prodal svojo socialno varnost,” pove in doda, da na Tržaškem krasu te težave ni: “Tam je zakonodaja urejena.”
TINA ČIČ