Sistem je deloval zelo dobro

“Na kraju dogajanja”, v dvorani gasilskega doma v Knežaku, so opravili temeljito analizo dveh naravnih nesreč na Bistriškem. Januarske vodne ujme, ko je reka Reka dvakrat poplavila dolino, in februarskega ledenega oklepa, ki je hudo prizadel vse tri vasi na Zgornji Pivki - Knežak, Bač in Koritnice.

KNEŽAK > Ob koncu obsežnega in zelo natančnega poročila je Janko Slavec, poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite (CZ) in eden ključnih mož vseh intervencij, med drugim poudaril: “Iz vsega povedanega je razvidno, da v tako obširni intervenciji niso pomembni samo gasilci ali CZ, ali župan, ali elektro služba, ampak je v uspešno interventno delo vpetih ogromno različnih služb in posameznikov, ki s svojim nesebičnim prispevkom zagotavljajo tekoče reševanje neštetih problemov, ki so se v tej dolgotrajni intervenciji pojavljali vsak dan.”

Da je šlo zares za dolgotrajno reševanje hudih problemov, pove že podatek, da so se gasilci, ki so ključni element sistema zaščite in reševanja, skupaj z ostalimi službami že 19. januarja spopadli z naraslo reko Reko, ki je preplavila dolino in ogrožala nekatera naselja in tovarno Lesonit. Čez štirinajst dni se je deževje ponovilo, tokrat v nekoliko blažji obliki, a je prišla nad prebivalce KS Knežak še hujša nesreča z dolgotrajnimi posledicami. Ledeni oklep je trajal od 31. januarja do 18. februarja.

Prostovoljci opravili za 314.000 evrov del

Iz analize ukrepov in reševanja stanja, ki so ga poleg Janka Slavca obsežno predstavili še Denis Slavec, poveljnik Gasilske zveze Ilirska Bistrica, Robert Škrlj, poveljnik PGD Knežak in vodja območnega poveljstva v KS, in Tadej Slavec, podpredsednik PGD Knežak, je razvidno, da je sistem zaščite in reševanja deloval zelo uspešno.

To se je še posebej pokazalo pri reševanju tako rekoč katastrofalnega stanja v KS Knežak. Od ledenega oklepa, ki je lomil vse, kar je poledenelo, do reševanja Bača in Knežaka pred preteče naraščajočo vodo kraških vodotokov in jezer.

Denis Slavec je postregel z zbirnimi podatki o intervenciji: sodelovalo je 914 gasilcev s 27 vozili, skupaj so opravili skoraj 8200 ur prostovoljnega dela. Njihovo delo je v denarju ocenjeno na skoraj 314.000 evrov, stroški društev za gorivo in prehrano pa na nekaj manj kot 4400 evrov. Napolnili so 3500 vreč s peskom, opravili so 61 črpanj vode in sodelovali na 210 intervencijah.

Tudi Rado Škrlj, ki je držal v rokah vse ključne niti intervencije v KS Knežak, je opravljeno delo ocenil kot zelo uspešno, saj so krajani že kmalu po sesutju elektro sistema dobili elektriko iz agregatov. Mobilne agregate pa so prenašali od hiše do hiše. Pohvalil je tudi sodelovanje z osnovno šolo, CZ, županom Emilom Rojcem, Elektrom Primorske, Komunalo, Slovensko vojsko, KS Knežak in ostalimi službami. Opozoril pa je tudi na nekatere manjše pomanjkljivosti, zlasti zastarele telefonske številke in klicne znake na ravni Gasilske zveze.

Dobra organizacija preprečila še večjo škodo

Tadej Slavec je dejal, da je bila to najdaljša intervencija v zgodovini PGD Knežak in PGD Koritnice. Društvu je zato povzročila znatne stroške, tako za gorivo, za telefonske pogovore, kot tudi za popravilo poškodovanih vozil in opreme. Gasilski dom v Knežaku je bil v najhujših dneh središče vasi, kjer so ljudje dobivali informacije, obenem pa tudi prinašali mladim gasilcem hrano in napitke. V akcijo se je vključil tudi Rdeči križ z dobavo vode za pitje.

Takih in podobnih dogodkov ter različnih oblik pomoči je bilo veliko. Ko je župan Emil Rojc nagovoril zbrane in potem podelil več kot 300 zahvalnih listin, je ob zahvali vsem, ki so kakorkoli sodelovali, izrazil zadovoljstvo nad učinkovitim ukrepanjem vseh služb: “Zaradi dobrega delovanja so stroški škode manjši,” je dejal. Krajanom pa zagotovil še: “Občanom bomo odplačali škodo, ki je nastala ob prekopavanjih jarkov za odtekanje vode,” je dejal župan.

Župan je tudi poudaril, da je treba sedaj, ko je ujma mimo, nadaljevati z urejanjem strug vodotokov in na podlagi ugotovitev preprečiti težave, ki so jim bili priča na terenu.

TOMO ŠAJN

---