Proračunska rezerva za žled in poplave
Na žled in poplave, ki so v prvih februarskih dneh prizadeli vasi Bač, Knežak in Koritnice, so se odzvali tudi najvišji organi bistriške občine. Na izredni seji so bistriški svetniki soglašali, da se za odpravo škode zaradi naravne nesreče zagotovi denar iz proračunske rezerve.
Poplave podtalne vode (na fotografiji zadrževanje hudournika s protipoplavnimi vrečami na Baču), ki na Bistriškem še zdaleč niso poniknile, bodo občinski proračun tedensko oklestile za več kot 25.000 evrov. Foto: Lori Ferko
ILIRSKA BISTRICA
> Po žledu, ki je okoval vse tri vasi in tamkajšnjim prebivalcem vzel elektriko, je težave začela povzročati še podtalna voda. Ta je zalila kraška polja okoli vasi in vdrla v kleti stanovanjskih hiš ter namočila njihove stene, iz katerih bodo ljudje še dolgo preganjali vlago.
Župan Emil Rojc je na izredni seji občinskega sveta, ki so jo zahtevali v opozicijskih vrstah, dejal, da se je v preteklosti zaradi kraškega terena že večkrat zgodilo, da se je pojavil močan izvir vode pod vasjo Koritnice, ta pa je potem po polju odtekla proti Baču in poplavila kleti. Povedal je še, da so Civilna zaščita in gasilske enote nemudoma posredovale: odstranile podrto drevje in preventivno odstranjevale led na električnih in telekomunikacijskih kablih. Hiše na Baču pa so zavarovale pred še hujšo škodo s črpanjem vode in protipoplavnimi vrečami.
Bistriški svetniki iz opozicije, ki jo sestavlja Neodvisna lista občanov krajevnih skupnosti, Skupaj naprej, Mladi forum Šajeta, Desus, Zares in samostojne svetniške skupine, so se sejnini na izredni seji odpovedali v korist prizadetim v naravni nesreči.
Gorivo za agregate bo založila občine
Preobremenjenima prostovoljnima gasilskima društvoma Knežak in Koritnice so se pridružila še druga društva ekipe, ki so pred tem skrbela za kraje ob gornjem toku reke Reke, ko je Kočanijo, Trpčane, Zabiče, Malo Bukovico, Koseze, Rečico in Topolc ogrozil hudourniški val. Ker zaradi uničenega omrežja in drogov električne napeljave ni bilo mogoče zagotoviti električnega toka, so zasilno napajanje omogočili prek agregatov.
Občina je doslej pri odpravljanju posledic naravne nesreče pomagala tako, da je zagotovila dodatno delovno silo pri čiščenju terena z lokalnima podjetjema Ipil in Euro MB. Poleg tega za gorivo v agregatih na teden nameni približno 17.000 evrov. “Ob mojem obisku v Knežaku je predstavniku Elektro Primorske zmanjkalo denarja na kartici za nakup goriva za agregate, zato sem se dogovoril, da bodo na bencinski črpalki Merkantil skrbeli za gorivo, ki ga bo zdaj plačala občina, Elektro Primorska pa nam bo pozneje to povrnila,” je dejal Rojc.
25.000 evrov na teden
Sicer pa jim večji strošek predstavlja še gradbena mehanizacija za kopanje jarkov pri preusmerjanju struge podtalnice in tri črpalke, ki prečrpavajo vodo iz jezera pod Knežakom in pri tem potrošijo od 15 do 20 litrov goriva na uro. Nekaj denarja so morali odšteti še za delovanje gasilcev in polnjenje protipoplavnih vreč, posipanje in pluženje cest, čiščenje drevja in pomično dvigalo. Vodstvo občine ocenjuje, da jih bo vse skupa stalo približno 25.000 evrov na teden.
“Koliko stroškov bo zaradi odpravljanja posledic ledene ujme še nastalo, ne moremo predvideti,” je še dejal Rojc in napovedal, da bodo po končani sanaciji v upravi pripravili poročilo, seznam računov in o tem poročali svetnikom. LORI FERKO