Oživljeni Repentabor
Prebivalci Repentabra na območju, ki ga je do nedavna delila državna meja, se zadnja leta spet uspešno povezujejo. Najnovejši skupni korak je izdaja vodnika po krožni poti sedmih kalov.
Danilo Ravbar poleg kala Kau n´ Hribe, ki je služil za napajanje živine in je bil pred kratkim obnovljen Foto: Bogdan Macarol
REPENTABOR >Če bi na zemljevidu iskali kraj Repentabor, ga ne bi našli. To je namreč skupno ime petih kraških vasi: Voglje, Vrhovlje in Dol pri Vogljah, ki so v Sloveniji, Repen in Col s Poklonom pa v Italiji.
Do druge svetovne vojne so vasi tvorile skupnost Repentabor. Ime so začeli uporabljati konec 18. stoletja in je postalo pojem za utrjeno gradišče s cerkvijo na Taboru, župnijo in občino. Slednja na italijanski strani še vedno nosi to ime.
“Čeprav nam je državna meja leta 1947 prerezala stike s sorodniki v sosednjih vaseh (saj je bila otežena vez s Trstom in s tem možnost za zaslužek: izgubili smo tudi šolo, pokopališče, cerkev, kamnolome in njive) pa zavest o skupni pripadnosti ni nikoli zamrla,” je povedala Bojana Vidmar, predsednica Razvojnega združenja Repentabor iz Dola pri Vogljah. Čezmejni stiki so pogostejši zlasti po letu 2008, ko so omilili mejni režim, tako da s sosednjim Kulturnim društvom Kraški dom iz Repna v zadnjem času uresničijo veliko skupnih projektov. Najnovejši je skupna izdaja turističnega vodnika Po poti sedmih kalov.
“Zamislili smo si jo kot krožno pot, ki je z izhodiščem in zaključkom v Vogljah speljana med kali in drugimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi repentabrskega podeželja,” je povedal Danilo Ravbar, avtor tiskanega vodnika, ki sta ga obe društvi izdali ob tej priložnosti.
Osrednji element poti, kali, so bili v sušni kraški pokrajini nadvse pomembni, saj so do nedavna služili za napajanje živine. Zidane lokve pa so bile pomemben vir pitne vode. “Na tri- do štiriurni lagodni poti, primerni za nedeljski družinski izlet, si lahko - ob nemotenem prehajanju meje - poleg kalov ogledamo tudi kamnolome, muzejsko Kraško hišo v Repnu, Repentaborske stene (več kot deset metrov visoke apnenčaste osamelce), Tabor (najbolj markantno točko Repentabra s cerkvijo, kjer je vsako drugo leto kraška ohcet) in pesniško pot, posvečeno spominu na pesnike, ki so bili povezani s Krasom: Kosovelu, Sabi in Grudnu,” je Ravbar predstavil nekatere od zanimivosti na poti.
V nedeljo bodo domačini ob 12.30 obiskovalcem pripravili tudi vodeni ogled poti. Zvečer pa bodo podelili nagrade najboljšim repentaborskim vinarjem.
BOGDAN MACAROL