Konec polivanja gnojevke po poljih
Bioplinarni Biofutura iz Ilirske Bistrice je okoljska inšpektorica zaradi najdbe salmonele do nadaljnjega prepovedala polivanje gnojevke na kmetijska zemljišča.
Skupaj s koprskim zavodom za zdravstveno varstvo bodo v bistriški bioplinarni morali ugotoviti izvor težkih kovin Foto: Tina M,Valenčič
ILIRSKA BISTRICA> Kot je povedala glavna republiška inšpektorica za okolje in prostor Aleksandra Velkavrh, je inšpektorat v sredini novembra opravil izredni kontrolni pregled in nenapovedano kontrolno vzorčenje iztoka bioplinarne in kot so pokazali prvi izsledki analiz, je bila v njem potrjena vsebnost salmonele.
Inšpektorica je zato Bio futuri do nadaljnjega prepovedala zlivanje digestorskega ostanka po zemljiščih, kjer naj bi ga uporabljali kot tekoče biološko gnojilo. Čeprav je trenutno v veljavi tudi zimska prepoved gnojenja z gnojevko in gnojnico, pa bioplinarna tega po inšpekcijski odredbi ne bo smela početi niti ob spomladanskem prenehanju zapovedi.
Salmonela, mineralna olja in težke kovine
Direktor podjetja Igor Zmazek je napovedal, da se bodo na ugotovitve inšpekcije pritožili, ker je bila po njihovem mnenju pri odvzemu vzorcev storjena napaka. Sicer pa so v bioplinarni ravno vgradili dehidrator za sušenje in kompostiranje trdnega dela pregnitega blata v minimalnih količinah. “To je praksa, ki veliko pripomore k čisti naravi in biološkemu uravnoteženju. Gre namreč za to, da odpadki, ki smo jih do sedaj odlagali na odlagališča in so organskega izvora, proizvajajo zelo velike količine metana, ki je zelo močan toplogreden plin, po drugi strani pa zelo dober energent, iz katerega proizvajamo veliko električne energije in toplote. Zato je bioplinarna ena izmed najbolj ekološko usmerjenih družb v državi,” je o pridelavi digestorskega ostanka z visoko vsebnostjo vode in nekaj snovi povedal Zmazek.
Na Občini Ilirska Bistrica po besedah župana Emila Rojca razmišljajo, da bi zaradi govoric o smradu, ki naj bi ga oddajala bioplinarna Bio futura, namestili stalno merilno napravo.
V bioplinarni bodo z Gorazdom Pretnarjem iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo poskušali ugotoviti, kje je izvor težkih kovin in mineralnih olj v vzorcu, ki ga je zavod vzel po naročilu bistriškega župana Emila Rojca ob polivanju gnojevke v Podtabru. Ob tem v bioplinarni pravijo, da doslej nikoli niso našli prekoračenih parametrov za težke kovine, da pa kmetje za krmo živine in s tem njihovo hitrejšo rast uporabljajo ogromne količine bakra, cinka in drugih težkih kovin.
Inkvizicija nad bioplinarno
Nedavno je v bioplinarni nadzor opravila tudi energetska inšpekcija ter ugotovila, da nimajo energetskega dovoljenja. Matej Kordelič iz Bio future je za PN pojasnil, da bi ga v morali fazi pred gradbenim dovoljenjem pridobiti projektanti, vendar so, kot kaže, nanj pozabili. Po Kordeličevi oceni to ni ovira za njihovo obratovanje, ker je priključna moč objekta za proizvodnjo električne energije nižja od 1 MW.
Glede na ugotovitev inšpektorata za energetiko, da osebje ni ustrezno izšolano za vzdrževanje opreme v potencialno eksplozijsko ogroženih območjih, pa pravi, da bodo to storili v kratkem.
“V tujini, kjer so razmere normalne, kjer ni neke inkvizicije nad bioplinarnami, so ponosni, ker je to primer dobre okoljske prakse. Bioplinarne predelujejo smrdljivo gnojevko v nesmrdljivo gnojilo, dela se zelena elektrika, državi se povečuje bilanca obnovljivih virov, medtem pa imamo pri nas vaške straže, kliče se policija in inšpekcija,” je še dodal Kordelič.
LORI FERKO