Knjižnica Bena Zupančiča Postojna je kot stenska ura

Postojnska knjižnica, ena najstarejših lokalnih ustanov in najpomembnejših kulturnih središč, ki je dodobra razživela bralno kulturo na Postojnskem in Pivškem, v teh dneh praznuje. Kot nalašč je namreč ob svetovnem dnevu knjige, posvečenemu širjenju pisane besede, prejela občinsko priznanje 23. april.

POSTOJNA >“To priznanje pomeni, da naše delo opazijo. Včasih je knjižnica bolj kot stenska ura; misliš, da je ne potrebuješ, vendar šele ko preneha biti, opaziš, kolikokrat pravzaprav pogledaš nanjo,” pravi Tatjana Gornik-Baraga, direktorica Knjižnice Bena Zupančiča Postojna. Ta je svojo pot, kot ljudska knjižnica, začela leta 1905.

Danes je kulturna ustanova in hkrati javni prostor v pravem pomenu besede, saj se v njej prek prireditev, potopisnih in strokovnih predavanj, tematskih razstav, srečanj z ustvarjalci ter uprizoritev monodram povezujejo sinergije generacij. Vanjo se zgrinjajo šolarji, za katere med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice, medtem ko najmlajše zabavajo z urami pravljic in lutkovnimi predstavami, ki jih oživlja lutkovna sekcija iz iste hiše.

“Zaradi odpiranja mednarodnim knjižnim tokovom je njena dejavnost nacionalna prioriteta, je kanal za zagotavljanje pravic do obveščenosti in do izobraževanja. Bralna kultura in funkcionalna pismenost sta za aktivno delovanje v družbenih procesih vgrajena v temelje izobrazbe, komunikacije in socializacijskih procesov. To so razlogi, za katere se je postojnski knjižnici potrebno zahvaliti,” je ocenila občinska komisija.

Včeraj podeljeno občinsko priznanje je že drugo, saj so plaketo za uspešno izvajanje knjižničarske dejavnosti prejeli pred petimi leti. “Zelo smo počaščeni in ponosni, saj smo mlada ekipa, polna idej. Z veseljem opravljamo svoje delo in se trudimo za doseganje naše vizije, ki zdaj, ko smo dobili nove prostore, temelji na vsebini,” je povedala Gornik-Baraga.

Svoje osnovno poslanstvo izposoje knjižničnega gradiva bodo prihodnje leto nadgradili s knjigo na daljavo. Ta bo lastnikom bralnih naprav omogočila oddaljen dostop do baze e-knjig kar iz domačega naslonjača. “Presenetljiv je podatek, da si bralnike najbolj množično izposojajo upokojenci, čeprav bi pričakovali, da bo to najbolj zanimivo za mladino,” je izpostavila direktorica knjižnice.

Razveseljiv pa je tudi podatek glede števila aktivnega članstva. V zadnjem desetletju je poskočilo s 23 na 32 odstotkov. Opešala ni niti izposoja v potujoči knjižnici niti v podružnicah v Prestranku in Pivki.

LORI FERKO

---