“Kmetijsko zakonodajo je treba prilagoditi vsaki regiji posebej”
Bistričanka, Špela Sedmak, diplomirana inženirka zootehnike, je pred kratkim postala podpredsednica Slovenske kmečke zveze. Ko se z njo srečamo na pogovoru ob kavi, je jasno, da je to mesto zasedla mlada in ambiciozna zavest.
Foto: Lori Ferko
ILIRSKA BISTRICA > Špela Sedmak je rojena in zaposlena na veliki govedorejski kmetiji. Za kandidaturo se je odločila na pobudo Tonija Janežiča, pa tudi zato, ker ocenjuje, da so razmere v kmetijstvu postale nevzdržne.
“Če je pred 24 leti nastala kmečka zveza kot izraz nezadovoljstva s tedanjim stanjem v državi, menim, da je ponovno čas, da se državljani zberemo in spremenimo stanje v njej.”
> Ne le v politiki, najbrž je tudi v kmetijstvu (pre)malo vodilnih žensk?
“Na kmetijah so ženske bolj ali manj gospodinje. Takšnih, ki gospodarijo, je izredno malo, saj to delo še vedno velja za moški posel. Poleg tega je kmetijstvo delovno intenzivna panoga, ki jo le malo žensk fizično zmore, saj mora biti ista oseba delavec, knjigovodja, vodja, menedžer, ... Zato se ženske raje odločajo za pisarniška dela.”
> Se to stanje oziroma razmerje moči preslikuje v kmečko zvezo?
“Tudi v zvezi je malo žensk, po moji oceni jih ni niti četrtina. Kot kaže, so moški lobiji še vedno zelo močni, tako da ženske ne pridemo v ospredje. Prepričana sem, da se bo tudi to z leti spremenilo, saj postajamo ženske vedno glasnejše in močnejše.”
> Kako pa je z mladimi?
“Tu se na srečo stanje popravlja. Vedno več mlajših se vključuje v našo stanovsko politično organizacijo, sicer pa velja, da je starostna struktura nosilcev kmetijskega gospodarstva še vedno zelo visoka, zato bi bilo nujno spodbuditi hitrejši prenos kmetijskega gospodarstva na naslednike in zgodnejše upokojevanje kmetov.”
> Torej se počasi krepita tudi izobraženost in stopnja osveščenosti v kmetijski politiki?
“Tako kot se v državi zvišuje izobraženost, se tudi v kmetijstvu, kar pomeni, da so kmetje bolj prilagodljivi in lažje najdejo tržne niše. Poleg tega so tudi razpisi nastavljeni tako, da več točk dobi kandidat z višjo stopnjo kmetijske izobrazbe. Sem pa prepričana, da bi lahko z izobraževanjem kmečkega prebivalstva naredili še veliko več, saj so trenutne smernice izobraževanj za moje pojme povsem napačne. Teoretiki nam namreč prenašajo rezultate poskusov, ki so na naših majhnih kmetijah povsem neuporabni. Prenašajo nam znanja tujih strokovnjakov, kjer imajo bistveno višje proizvodne rezultate kot mi, seveda s povsem drugačno mehanizacijo, krmo, pasmami in naravnimi danostmi, kot jih imamo sami. Pa tudi občine bodo morale pomagati svojim pridelovalcem, sicer bodo vasi začele izginjati in se spreminjati v zaraščeno pokrajino.”
> Katere bodo vaše temeljne usmeritve pri delu v zvezi?
“Na Primorskem in v Sloveniji se morajo zgoditi v kmetijstvu korenite spremembe, če želimo imeti kmetijstvo kot ekonomsko panogo našega gospodarstva. Pri tem bi poudarila štiri temeljne stvari. Z vstopom v EU smo postali del evropskega gospodarstva, vendar je naše kmetijstvo popolnoma neprimerljivo, zato smo prišli do nezadostne samooskrbe s slovensko hrano, ki je zagotovo najkvalitetnejša in najbolj ekološko pridelana v Evropi, ne nazadnje nam zakonodaja postavlja ogromne omejitve in preprečuje marsikaj, od gnojenja, uporabe insekticidov do pesticidov, kar se posledično pozna pri ceni hrane.”
> Rekli ste, da imate na vidiku štiri usmeritve. Kaj bi torej še spreminjali?
“Zakonodajo, ker je, tudi po izkušnjah iz Vipavske doline, kmete dejansko prisilila, da so uničili osnovne zaščitne dejavnike, ki so nujno potrebni za ohranitev krajine. Bistvo sonaravnega kmetijstva je, da kmetje gospodarimo z zemljo dovolj kvalitetno za naše zanamce. Moramo jo obogatiti, zato se mora zakonodaja prilagoditi naravnim zakonitostim, ki v Sloveniji niso povsod enake. Kmetijstvo pa pesti tudi vdor divjadi in zveri na območja vasi. To sili k spremembi lovske zakonodaje, saj je prišlo do točke, da smo kmetje prisotni zaradi divjadi in ji omogočamo boljše življenje, nihče pa se ne vpraša, kakšno škodo divjad povzroča kmetu. Precej je potrebno storiti še za pospeševanje rabe zelene energije, kot je na primer vetrna. Elektrika je dražja iz dneva v dan, mi pa se z vsemi štirimi otepamo novosti in uporabe alternativnih virov energije. Predvsem Primorska ima naravne danosti, kjer bi lahko zelo koristno in v veliki meri pridobivali eko energijo. Za naše dobro.” LORI FERKO