Geopark Kras: gre tokrat zares?

Kraševci so se v bližnji preteklosti že večkrat seznanjali z raznovrstnimi projekti, ki so obljubljali razvoj turizma, odprtje delovnih mest in ohranjanje edinstvene kraške krajine. Glede na odziv na zadnji delavnici v Sežani projekt Geopark Kras tako številni pozdravljajo, vendar pa nekateri dvomijo, da bo taka ureditev želene spremembe tudi zares prinesla.

SEŽANA > Podobni so bili tudi pomisleki kraškega arhitekta Ljuba Laha: “Ali tokrat mislimo resno? Pilotni projekt Kras-Carso namreč še ni tako oddaljen, pa se že pripravlja nov. Zavedati se moramo, da se tu na Krasu marsikaj sprejema s figo v žepu.” Po njegovem mnenju je potrebno vedeti, kaj želijo odgovorni s projektom doseči. Lahov glavni očitek se nanaša na pomanjkanje smernic o upravljanju s poselitvenimi območji, kar je ena bistvenih postavk Unesca pri ocenjevanju uspešnosti za status geoparka. “Ali to pomeni, da bodo občinski sveti izgubili del odgovornosti in jo prenesli na vodstvo parka? Na kakšen način bomo preprečili posege v naravo in hkrati omogočili promocijo geoloških značilnosti?” je na nedavni delavnici, ki jo je pripravila sežanska koordinacijska pisarna čezmejnega projekta Kras-Carso, še vprašal Lah.

Nadzor nad kričečimi fasadami

Vendar mu jasnega odgovora na delavnici ni dal nihče. Stojan Gorup, idejni vodja projekta Geopark Kras, priznava le, da je to eden težjih odgovorov. Prepričan pa je, da bi moralo imeti območje Krasa upravljalca, ki bi opravljal nadzorno vlogo. Ki bi nadzoroval in preprečeval škodljive posege v prostor. Navedel je nekaj primerov: ljudje si pročelja barvajo s kričečimi barvami, denimo; dogajajo pa se še hujše kršitve - kot je povedal, so pred kratkim ukradli Petačev mejni kamen na avsto-ogrski cesti med Sežano in Bazovico.

Udeležba manjša od pričakovane

Očitki lovcev, ki jih je na razpravi izpostavil Josip Žugelj, pa so se vrteli tudi okoli tega, da povečanje obiskovalcev na Gropajski gmajni negativno vpliva na domačine in živali ter da se slovenska govorica tamkaj praktično izgublja. Gorup je prepričan, da je zdaj pravi čas za povezovanje, tako slovenskih kraških občin kot tudi italijanskih: “Kriza nas sili, da smo pričeli razmišljati, kako izkoriščati novo identiteto okolja, svoje prvine, predvsem z namenom, da odpremo nova delovna mesta.”

Posveta se je udeležilo približno 40 ljudi, kar je po ocenah Katje Fedrigo, vodje projekta Kras-Carso, manj od pričakovanega. Z razpravo in odzivi so kljub temu zadovoljni. “Mogoče je k slabši udeležbi pripomogla tudi terminologija. Veliko časa smo se namreč pogovarjali o regijskem parku, ki so se ga ljudje ustrašili zaradi določil o strogo varovanem naravnem območju. Geopark pa ne prinaša dodatnih zaščit v tem smislu,” je o razliki povedala Fedrigova. Je pa po njenem mnenju to logični korak nadaljevanja čezmejnega projekta Kras-Carso, prek katerega je 16 partnerjev oblikovalo nekaj strateških načrtov za območje Krasa in tudi postavilo nekaj turističnih točk. “Občine so nam dale zeleno luč, da gremo aktivno naprej. Sežanska občina, ki je vodilni partner projekta, pa je pripravljena zagotoviti zagonski denar, da se bomo lahko od marca dalje aktivno prijavljali na razpise za črpanje denarja,” je še dodala Fedrigova. Potrebna so namreč tri do štiri leta priprav, da Geopark Kras lahko kandidira za uvrstitev na seznam svetovnih geoparkov, ki sodijo pod Unesco; v Sloveniji imata doslej ta status Geopark Idrija in Geopark Karavanke. PETRA MEZINEC

---