200 milijonov vredno naložbo bi začeli s petimi tisočaki
Da so vetrne elektrarne le dober posel za tise, ki imajo dobre povezave s pravimi ljudmi oziroma da so sprega kapitala in politike, se vse bolj kaže tudi pri Senožeških brdih.
Od 160 do dvesto milijonov v vrednega projekta vetrne elektrarne na Senožeških brdih (v ozadju), ki bi za nekaj deset let popolnoma spremenil videz krajine, se loteva podjetje Vepa, ki ima vsega 7500 evrov kapitala in niti enega zaposlenega Foto: Petra Mezinec
SENOŽEČE
> Če izvzamemo Volovjo reber, kjer je bil pobudnik, Elektro Primorske, elektroenergetsko podjetje, so vsi ostali pobudniki gradnje večjih vetrnih kompleksov družbe brez povezave z energetiko in tudi brez kapitala.
V primeru gradnje vetrnega polja pri Kozini je pobudnik celo priznal, da še nima investitorja, v primeru Senožeških brd pa gre za še hujšo zgodbo.
Največje investicije v vetrno elektrarno pri nas, investicije, ocenjena ne 160 do 200 milijonov evrov, se loteva družba Vepa, ki ima po podatkih iz Ajpesa vsega 7500 evrov ustanovnega kapitala, nobenega zaposlenega in ni niti davčni zavezanec. Njen glavni lastnik je z borimi 5250 evri vložka postal 23-letni mladenič, ki se, po javnosti dostopnih podatkih sodeč, ukvarja s podvodno fotografijo.
A očitno ima Vepa zadnje mesece dobre zveze v politiki. Po podatkih iz medijev namreč Direktorat za energijo Vepi, dokler jo je imel preko družbe Supernova v lasti Anton Korošec (ki je postavil vetrnico pri Dolenji vasi) dolgo ni hotela izdati energetskega dovoljenja prav zaradi finančne nezmožnosti. Kot razkrivajo včerajšnje Finance, pa naj bi se to spremenilo z vstopom družine Musić.
Musići
Uradno je v družbi Vepa od novembra lani 70-odstotni solastnik (s 5250 evri) Oskar Marko Musić. Da 23-letnik, ki se ne ukvarja z energetiko, v Vepi ni ključna oseba, kaže že dejstvo, da z javnostjo in mediji že nekaj tednov komunicira Aleš Musić, kot uradni zastopnik Vepe pri naročilu državnega prostorskega načrta pa je podpisan Gojko Musić.
Gojko in Aleš Musić sta skupaj z Nikolo Musićem tudi solastnika družbe Ganamm, ta pa družbe Linxair, ki je po navedbah včerajšnjih Financ dobro sodelovala s kabinetom predsednika vlade, ko ga je vodila Simona Dimic. Takrat je Linxair ustvaril pol milijona poslov, Dimiceva pa je lobirala pri vladi tudi za to, da bi Linxairu oddali vladnega falcona. Od Ganamma pa sta Dimiceva in njen partner Roman Horvat kupila tudi nekaj sto tisočakov vredno stanovanje v ljubljanskih Kosezah.
Blokirani dobrodelneži
Zanimiva pa je tudi povezava Musićevih z Mestno občino Ljubljana v času, ko jo (je) vodil Zoran Jankovič. Leta 2008 je namreč Ganamm Mesni občini Ljubljana kar podaril 150.00 evrov donacije.
Da so bili posli, v katere so vpleteni Musići, brez dovolj stvarnega premoženja ali kapitala, pa kažejo blokade računov kar treh družb, katerih lastniki so: družba Nove dimenzije ima račune blokirane že več kot leto dni, Ganamm prav tako, Stanovanjsko naselje pa nekaj manj kot leto dni.
A direktorata za energetiko oziroma ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Sama Omerzela, kamor spada direktorat, to ne skrbi. Kot so pojasnili Financam, je Vepa predložila pisno izjavo izbrane banke, ki bi finančno podpirala projekt, finančne stabilnosti drugih podjetij pobudnika pa ne preverjajo.
MARICA URŠIČ ZUPAN