“Vuf, vuf, vuf” - tako zvoki vetrnice cefrajo spanec

Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) je prejšnji teden predsednici vlade Alenki Bratušek poslala javno pismo, v katerem jo poziva, naj od odgovornih zahteva takojšnjo ustavitev vetrnice na Griškem polju pri Dolenji vasi v času nočnih ur. Krajani namreč zaradi konstantnih zvokov, ki jih oddaja vetrna elektrarna, ne morejo spati in se jim že kažejo bolezenski znaki.

DOLENJA VAS > “Zahtevajte takojšnjo ustavitev vetrnice na Griškem polju med 21. uro zvečer in sedmo uro zjutraj vse dni v letu! Samo vi lahko to naredite takoj, vsi ostali organi bi zadevo mleli leto in več ali celo do zastaranja. Ustavitev vetrnice je vsaj v nočnem času kot prvi ukrep proti nevzdržnim zvokom, ki prihajajo od nje in prodirajo tudi skozi zaprta okna ter zbujajo bližnje krajane Dolenje vasi ali jim ne dajo spati, nujna,” je v pismu predsednici vlade Alenki Bratušek zapisal predsednik AAG Vojko Bernard.

V nadaljevanju pisma Bratuškovo še kritično opozarja: “Naj vaščani Dolenje vasi trpijo 20 let, kolikor je ocenjena življenjska doba vetrnice? Za njo pa še nova in nadaljnjih 20 let? Naj se odselijo? Bomo v Sloveniji z vetrnicami preganjali prebivalce z domačij? Komu v korist? Zasebnemu kapitalu?”

Krajanom se že kažejo prvi bolezenski znaki

Vzgib za kritično pismo Bratuškovi so okoljevarstveniki iz AAG, sicer uspešni branitelji okolja v več slovenskih projektih, dobili, ko so se v stiski nanje obrnili nekateri krajani Dolenje vasi. Družina iz hiše, ki stoji najbližje vetrnici na Griškem polju - izmerili so, da je razdalja približno 800 metrov - namreč od tedaj, ko so vetrnico postavili, vse teže prenaša njen nenehni zvok, še posebno v nočnih urah.

“Najhuje je, ko piha burja, kar pa pri nas ni redko. Ko krak vetrnice potuje mimo stebra, kar se dogaja vsako poldrugo sekundo, se sliši zamolkel zvok - vof, vof, vof. Ker je konstanten, ga doživljaš kot izredno moteč šum za organizem, v hiši pa se še ojača. Ob tem so moteči tudi zvoki, ki jih oddajajo manjše lopute, nameščene na konicah krakov, da zavirajo presežek hitrosti. Povprečna obodna hitrost krakov pa presega 150 metrov na uro. Posebno ponoči postaja zelo nevzdržno,” pojasnjuje krajan Silvo Marinšek. In dodaja, da ga že štiri tedne boli glava, s čimer prej nikoli v življenju ni imel težav; poiskal je tudi že zdravniško pomoč.

Na vse skupaj je javno opozoril, enako prebivalci vsaj še treh hiš, že na nedavnem srečanju v krajevni skupnosti, ko so krajane seznanili še z načrtom postavitve 40 vetrnic na bližnjih Senožeških brdih. Spomnimo, da bodo investitorji kmalu tudi izpeljali projekt še enajstih vetrnic na Griškem polju. “Če jih bodo postavili, se bomo morali odseliti,” sklene Marinšek.

Nov odbor - proti vetrnicam

Konec tedna so se nekateri krajani v okviru krajevne skupnosti organizirali v odbor, ki bo deloval proti gradnji vetrnic. Za PN so povedali, da se bodo zavzemali za status stranke v postopku, ki bi se pogajala z državo. Pred gradnjo obstoječe vetrnice je bilo namreč formalno le občini omogočeno, da poda soglasje. Odločni so, da dobijo na vpogled vsa dovoljenja, in če jih ne bodo prepričala, pravijo, utegnejo celo iti v tožbo.

V vasi sicer deluje še en odbor, sestavljen iz članov agrarne skupnosti, ki podpira vetrnice.

Ponujajo boljši energetski program

“AAG si prizadeva tudi v tem primeru postati stranka v postopku in tako zastopati interese krajanov, ki so proti vetrnicam, vsaj v taki neposredni bližini domovanj. Naši argumenti so podprti z evropsko zakonodajo. S temi pulzirajočimi nizkofrekvenčnimi in infrazvoki, ki prihajajo od vetrnice na Griškem polju, je kršena tudi slovenska ustava, ki v 72. členu daje državljanom pravico do zdravega življenjskega okolja, v katerega spada tudi pravica do nočnega počitka,” je neomajen Bernard.

V AAG so še prepričani, da je energetska vloga vetrnih elektrarn v Sloveniji tako ali tako zlagana, ekonomska pa pomeni odliv dragocenega denarja v tujino namesto porabe za domača delovna mesta na področju učinkovite rabe energije. “Vetrnice pa pomenijo tudi uničenje krajine kot dragocenega naravnega kapitala, ki naj raje služi turizmu, panogi, ki uspeva tudi v krizi in tudi ustvarja veliko delovnih mest,” še Bernard opozarja s pismom Bratuškovo.

Obenem z nasprotovanjem vetrnicam pa ponujajo tudi alternativo: v AAG so pripravljeni izdelati energetski program, ki ne bo vseboval vetrnic, bo pa izpolnil evropske direktive. “To radi naredimo za ljudi, ki so se obrnili na nas, in obenem dokažemo, da obstajajo ljudem prijazne rešitve, ki so tudi protikrizne,” sklene Bernard.

AAG se s stališči in delovanjem pridružuje tudi Civilna iniciativa za Kras in Brkine. Njen predsednik Robert Rogič pravi, da bo CI konec novembra pripravila okroglo mizo ter občanom razdelila zgibanke z nespornimi trditvami o negativnih vplivih vetrnic.

Iz kabineta predsednice vlade nam še niso odgovorili, ali in kako bodo obravnavali pismo AAG, Bernard pa meni, da ga bodo predali resornemu ministrstvu, ki ga utegne založiti v predalu.

LEA KALC FURLANIČ

---