Župan Buzeta: Z EU se bodo vezi ob meji okrepile
Istra
09. 12. 2011, 18.53
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 17.20
“Imamo vstopnico za evropski bazen. A od nas je odvisno, ali bomo znali plavati v tem velikem bazenu,” pravi Valter Flego, župan Buzeta, ob današnjem slovesnem hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU. Hrvate čez nekaj mesecev čaka še referendum, vstop v EU pa je napovedan za 1. julij 2013.
Valter Flego: “V predvolilnih kampanjah v obeh državah se je prvič zgodilo, da ni bilo najpomembnejše vprašanje, ali je meja pet metrov desno ali levo. To me je res razveselilo.”
BUZET > Valter Flego (39) je rojen v Kopru, kot je bilo za Istrane pred razpadom Jugoslavije običajno. “Te vezi se bodo znova okrepile, boste videli,” je prepričan Flego, član Istrskega demokratskega zbora, ki Buzetu županuje že več kot šest let. Za drugi mandat mu je na volitvah leta 2009 svoj glas zaupalo 83 odstotkov volilcev.
Flego se strinja, da sta se Hrvaški v prvem decembrskem tednu zgodila dva zgodovinska dogodka - nova vlada in podpis pristopne pogodbe z EU.
“Tako je, a oba nista nastala čez noč, ampak sta rezultat dolgega procesa. Ljudje so na volitvah odločili, da bodo zdaj zaupali levi koaliciji. To pa čaka res veliko dela v prihodnjih letih, če bomo hoteli glavo obdržati nad vodo. Priznati je treba, da so HDZ in njene partnerke na čelu z vlado, ki zdaj odhajajo z oblasti, v zadnjih letih pripomogli k temu, da smo uskladili cel niz predpisov in dokončali pot, ki se danes kaže s podpisom pristopne pogodbe z EU. Podpis pristopne pogodbe z EU pa bo zgodovinsko zaznamoval prihodnost Hrvaške.”
> In na življenje ob meji, seveda.
“Zagotovo. To bo gotovo še najbolj vplivalo na življenje ob meji, ki je v ta prostor zarezala pred 20 leti.”
Mali obrtniki bodo težko preživeli
> Nekoliko je to skušal olajšati že sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), a ne povsem.
“Sops, ki je zdaj v veljavi deset let, je majhen, majhen uvod v to, kar lahko pričakujemo z EU. Kot župan obmejne občine s Slovenijo iskreno pričakujem veliko. Veliko pozitivnega, a tudi negativnega. Naj priznamo ali ne, najpomembnejše, kar nam prinaša EU, je res velika priložnost. To je vstopnica za bazen in zdaj je od nas odvisno, ali bomo znali plavati v tem velikem bazenu.”
> Kje so priložnosti in kje nevarnosti?
“Zgodilo se bo tisto, v kar mi ob meji upamo, pozdravljamo, zagovarjamo in čakamo že vrsto let. Vsak od nas ima čez mejo sorodnike in prijatelje, tako da se bo s svobodnim pretokom ljudi ta del Istre, da ne rečem Hrvaške, znova tesneje povezal s Slovenijo in z Italijo. V teh 20 letih so bila ta potovanja otežena, tako osebna kot poslovna. Zdaj je pričakovati tesnejše vezi tudi med obrtniki, poslovneži, kmeti ... s partnerji v Sloveniji in Italiji, tako kot je to bilo že pred letom 1991. Saj pravim, ni treba odkrivati Amerike, ampak hoditi po njej. Lahko pričakujemo tudi to, da v prvih letih vstopa v EU vrsta malih obrtnikov ne bo preživela, ko se bo odprlo veliko tržišče in bo v Buzetu, denimo, domačemu lahko konkuriralo še koprsko, miljsko ali romunsko podjetje. Treba se bo prilagoditi. Da niti ne govorimo o prilagajanju naših cen evropskim.”
> Nekaj izkušenj z evrom že imate, letos smo v Istri lahko plačevali z evri. V EU pa pristopate, ko se govori o usodi evra. Se bojite?
“Kuna je že zdaj tesno vezana na evro. Na dlani je, da bomo nekoč vstopili tudi v monetarno unijo in da veliko možnosti odločanja pri tem ne bomo imeli. Tudi mi, enako kot Slovenci, smo premajhni, da bi odkrivali toplo vodo, ampak lahko samo sledimo trendom, praksam držav, ki so vse to že preživele. Ne bomo več samostojni, tako glede evra, kot glede stopnje DDV in drugih fiskalnih in finančnih predpisov. Zato se verjetno ne bo mogoče izogniti novemu razslojevanju družbe. Višje cene potrošniške košarice bodo dejstvo in to bo večji udarec po žepu vseh nas.”
Boškarin in tartufi
> S pristopno pogodbo se bo začel uresničevati tudi arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško. Se strinjate, da je to edini način, da enkrat za vselej rešimo vprašanje meje?
“Tu ni poti nazaj. Zapeljali smo v to ulico, ki ji je ime EU, in to je enosmerna ulica. Tukaj se ne da ustaviti in prestaviti v vzvratno prestavo. Letos, ko so bile volitve v Sloveniji in na Hrvaškem na isti dan, se je prvič zgodilo, in hvala bogu za to, da v kampanjah ni bilo najpomembnejše vprašanje, ali je meja pet metrov desno ali levo. To me je res razveselilo. Iskreno upam, da o tem ne bomo več debatirali na tak način, kot se je v preteklosti. Jutri bomo skupaj v EU in verjemite, da nas to vse izjemno veseli. Naši otroci se bodo smejali temu, o čemer smo se mi prerekali. No, ljudje ob meji si s tem nikoli niso delali problemov.”
> Vstop Hrvaške v EU čez poldrugo leto se bo poznal tudi na čisto življenjskih primerih. Denimo istrske boškarine, ki ga zdaj Istrani držijo zase, bodo lahko dobili tudi kmetje na slovenski strani Istre, a ne?
“In ne samo boškarine. Tartufi, denimo. Svežih tartufov zdaj ne morete kupiti v Kopru ali Trstu, lahko samo izdelke iz tartufov. Zdaj bo to drugače. To je tudi priložnost za Hrvaško. Tako kot bodo imeli tujci priložnost na našem tržišču, bodo tudi naši dobili priložnost, da bodo lahko v državah EU - z našimi avtohtonimi proizvodi, pa z boškarinom ... V tej muki se bodo izkazali junaki: kdor bo inovativen, kreativen in konkurenčen, bo lahko prodrl povsod.”
KATJA GLEŠČIČ