Z muše na tramvaj in v Piran

V petek ob 12. uri in pet minut je minilo sto let, odkar je tramvaj prvič odpeljal s Tartinijevega trga v Piranu proti Portorožu in (Sveti) Luciji. Po tej poti je vozil vse do leta 1953, ko so ga ukinili in njegove vagone odpeljali v Sarajevo in Dubrovnik.

PIRAN> Točno sto let po prvi vožnji so v petek v avli občinske palače v Piranu odprli razstavo o piranskem tramvaju.

Trolejbus je bil neudoben

Ob koncu 19. stoletja Piranu in Portorožu makadamske ceste niso več omogočale napredka, zato so si leta 1893, ko so načrtovali traso ozkotirne železnice Porečanke, prizadevali, da bi ta vodila tudi skozi Piran. Strm teren je to preprečil, so pa začeli do železniške postaje v Luciji (takrat se je imenovala Sveta Lucija) potnike prevažati s konjsko vprego, zatem pa s trolejbusom, ki pa je bil neudoben in nezanesljiv. Da bi si zagotovili zanesljivejši prevoz, so med Piranom in Lucijo postavili tire, po 5,4 kilometra dolgi progi pa je tramvaj prvič zapeljal 20. julija 1912.

“Privezali so muše in preložili robo”

Tramvaj je mestu veliko pomenil, olajšal pa je tudi življenje v zaledju. “Pokojna nona je pripovedovala, kako so z robo, ki so jo nosili prodajat, prišli do Svete Lucije, tam privezali muše, preložili robo na tramvaj in se peljali do Pirana,” je pojasnil avtor razstave Alberto Pucer.

Giulio Ruzzier, ki je proproučeval zgodovino tramvaja, z njim pa se je vsak dan tri leta vozil v šolo iz Portoroža v Piran, se je spomnil: “Bil je priljubljen tako med turisti kot med domačini, ki so se z njim peljali v službo; na primer solinarji ali delavci v rudniku v Sečovljah.” Tramvaj je vozil 41 let, kar 18 let dlje kot vlak na Porečanki, dodaja.

Ob posebnih dogodkih dodatni vagoni

“Na lesenih stolih na tramvaju je bilo prostora za 20 ljudi, še 20 pa jih je lahko stalo. Po potrebi so mu priključili prikolico, za posebne dogodke - na primer ob nogometnih tekmah v Luciji - pa so mu dodali še en ali celo dva vagona. Vsake pol ure sta tramvaja hkrati odpeljala iz Lucije in Pirana ter se srečala v Portorožu, kjer je danes bencinska črpalka,” je opisal Ruzzier. Ne spominja se, če je bila vozovnica draga, ve pa, da je leta 1953 za vožnjo moral odšteti štiri dinarje. “Povezava med Piranom in Lucijo je bila boljša kot danes, a takrat ni bilo avtomobilov,” je še povedal.

Avtobusni prevozi so prinesli zaton tramvaja, ki je 31. avgusta 1953 odpeljal zadnjo vožnjo. “Takrat so vagone naložili na ladjo in jih odpeljali do Ploč, od tam pa v Sarajevo in Dubrovnik,” konec piranskega tramvaja opisuje Pucer. Razstavo fotografij tramvaja sta v avli občinske palače v Piranu postavila Pokrajinski arhiv Koper in Skupnost Italijanov G. Tartini Piran.

HELENA RACE

---