Recesija privablja v Izolo tudi več kot 40-metrske orjake
Istra
28. 11. 2011, 08.15
Prodaja Argoline, o kateri se v teh dneh precej govori, nas je spomnila, da so tudi v bližnji marini pred časom napovedali, da bodo v odkup ponudili tako pristaniško infrastrukturo kot nepremičnine. Prvi mož Portinga (neformalni upravljalec marine) Enrico Galassi pravi, da marino še vedno prodajajo, pa vendar ne skriva zadovoljstva ob pogledu na priveze, zasedene skoraj do zadnjega kotička.
Orjakom - prvo plovilo z leve je dolgo 36 metrov, drugo 40, jadrnica Letantia, nemškega lastnika, pa kar 46 metrov - se bo v kratkem pridružila 50-metrska jahta, ki bo prav tako v ponos Nemcu Foto: Mirjana Cerin
IZOLA>Enrico Galassi o prodaji pravi, da poteka neformalno, brez oglasov v tujih medijih (za tak korak so se pred kratkim odločili v družbi Argolina, ki sodi pod okrilje Abanke Vipa). Postopek pa naj bi upočasnila sedanja recesija, kajti marino še vedno vrednotijo na 24 milijonov evrov. Prodajajo jo tako, da v odkup ponujajo družbo Universe Service, ki ima v lasti Porting in njegovo sestrsko podjetje Marinvest.
Se za nakup marine zanima morda izolska družba Galeb grup, ki jo je začela graditi in ima še vedno v lasti nekaj privezov? Vprašanje smo zastavili predsedniku uprave Viljemu Orlu, ki pa se ni želel izreči. Izkupiček od prodaje ladje Marinos D iz izolske ladjedelnice je za kaj takega veliko preskromen, pravi Orel. Ladjo so namreč prodali za 1,050 milijona evrov.
Glede ponudb, ki so jih doslej dobili, Galassi navaja, da so “za nekaj milijonov nižje od zahtevane vrednosti”. Marino želijo prodati slovenskemu kupcu. Na vprašanje, ali je “v igri” morda Igor Jurij Pogačar, ki je pred leti kupil zemljišča v bližnjem trikotniku hotela Delfin (zatem jih je prodal dalje), pa Galassi ne odgovarja.
Pravi le, da se za nakup zanimajo tako v Ljubljani kot v Istri.
Vse večja plovila
Recesiji navkljub je marina polna. Čeprav v njej prevladujejo 17 metrov dolga plovila, je v zadnjem času opaziti vse večja (marina je bila grajena za največ 24-metrske barke, ki jih je bilo dolga leta mogoče prešteti na prste ene roke). Tako bodo že v kratkem - ob boku 40-metrske jahte in 46-metrske jadrnice - privezali kar 50-metrov dolgega orjaka nemškega lastnika. Kot pojasnjujejo, lastniki tovrstnih plovil svetovne gospodarske krize ne občutijo. Največ jih je doma v Nemčiji in Angliji, pa tudi Švici in Italiji. Doslej so uporabljali italijanska in francoska pristanišča.
Val tožb ne pojenja
“Večja plovila prinašajo številčnejše posadke in kompleksnejše potrebe, od nastanitve dalje. To bi moralo biti v izziv tudi lokalnemu okolju, ne samo nam,” meni Galassi. Razkriva, da se je za prodajo odločil zaradi nerešenih vprašanj z občino in državo. Potem ko je v Sloveniji izčrpal vsa pravna sredstva in bil pri tem neuspešen, se je obrnil na Evropsko komisijo v Bruslju in evropsko sodišče v Luksemburgu. Evropski komisiji je pred dvema letoma naznanil, da je prepričan, da si, kot italijanski državljan, v Sloveniji ne more obetati korektnega sojenja. Ker so mu bile po njegovem stališču kršenje tudi številne pravice, pa bo v desetih dneh poslal še tožbo na evropsko sodišče.
Občina čaka na izvršbo za 1,7 milijona
Občina je seznanjena s postopkom na Evropski komisiji, saj je maja (na zaprosilo RS in zahtevo Evropske komisije) poslala odgovor glede tožbe, povezane z gradnjo novega pomola B (Marinvest ga je želel zgraditi, občina v času županje Brede Pečan pa mu je to onemogočila). Eno nerešenih vprašanj s Portingom se nanaša na plačilo za uporabo 28.247 kvadratnih metrov občinskih parcel v marini (na njih so manipulativna ploščad, cesta, pločniki, zelenice in valobran A). Občina z županom Igorjem Kolencem se nadeja 1.640.624 evrov (na podlagi pravilnika o oddajanju nepremičnin v najem). Sprožila je ustrezen postopek na koprskem okrožnem sodišču in vložila predlog za izvršbo.
MIRJANA CERIN