Preplačane stare barkače v zameno za privez
Istra
23. 01. 2012, 15.00
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 17.47
“Kupčkanje s komunalnimi privezi ni nič novega! To se dogaja že več let,” trdi naš vir, ki želi ostati neimenovan. Za PN je opisal, kako poteka preprodaja: “Lastnik plovila, denimo iz notranjosti Slovenije, se z uradnim najemnikom priveza dogovori za solastništvo čolna.”
Podjeten lastnik te 25 let stare jadrnice se je domislil, da bo zanjo zahteval kar 14.000 evrov v paketu s komunalnim privezom Foto: Arhiv Pn
KOPER>“Ko domačin, ki je za svojo 'uslugo' primerno zaračunal, prejme položnico za pristojbino, jo pošlje lastniku čolna, ki dejansko koristi privezno mesto, in ta poravna znesek.”
Navtični forum Morjeplovec.net: Uporabnik Jack:“Občina Koper in njen župan so bili prisiljeni spremeniti pravilnik za dodelitev komunalnih privezov zaradi pritiska občanov Kopra, ki so svoj prav argumentirali z dejstvom, da lahko vsak 'tujec' - neobčan Kopra dobi komunalni privez, domačini - občani Kopra pa zaradi dolgih čakalnih vrst do teh privezov ne morejo. Pozabili pa so povedati, da ko občan Kopra pridobi komunalni privez, tega odda prišleku iz osrednje Slovenije po večkratni ceni, tako da podnajemnik polovico plovila formalno prepiše na občana Kopra. Povsem razumem in se strinjam z argumenti občanov Kopra, vendar občani Kopra tudi po novem pravilniku ne bodo prišli do privezov, kajti pri oddaji in preprodaji komunalnih privezov vlada sivi trg in trg podzemlja.” Uporabnik Dušan:“Lep pozdrav. A mogoče kdo ve, kako in kaj se zdaj dogaja s komunalnimi privezi po novem odloku? Jaz sem namreč kupil barko skupaj z privezom. Lastnik se je odpovedal privezu v korist mene. Pisno in overjeno.”
Skorajda enaka prodajna različica je, ko domačin svoje plovilo, vredno denimo 1000 evrov (neredko še manj), kupcu - praviloma iz kakšnega drugega slovenskega kraja - proda za sedemkratnik dejanske vrednosti. Prodaja ga namreč v paketu s privezom, pri čemer morata zopet skleniti zavezništvo prek solastništva plovila.
Sodeč po naših poizvedovanjih v krogih koprskih čolnarjev, prek specializiranih spletnih forumov in oglasov, je kupčkanje s komunalnimi privezi razširjena praksa. Nekakšna javna skrivnost. Pomanjkanje cenejših, subvencioniranih priveznih mest v istrskih mandračih je, kot kaže, privedlo do ustaljenega sistema, ki ga poganja koristoljubje.
Iz krogov koprskih lastnikov plovil je slišati očitke, da gre del krivde za pomanjkanje komunalnih privezov v Kopru pripisati tudi gradnji Luke Koper. ”V 50. letih, ko so potrebovali prostor za širitev pristanišča, so uničili in zasuli kar štiri mandrače na območju današnje severne obvoznice. Najprej so obljubljali, da bodo v zameno priveze zgradili na drugi lokaciji. Iz tega ni bilo nič, menda pa je občina dobila nekakšno odškodnino,” pravijo stari Koprčani. Sebastjan Šik iz Luke Koper odgovarja, da morebitni dogovori, ki jih omenjajo, segajo v leto pred 1957. “Obstoja takega dokumenta ne poznamo, zato na vprašanje ne moremo odgovoriti.”
Na spletu smo tako zasledili, denimo, oglas za 25 let staro jadrnico, ki jo nekdo prodaja za kar 14.000 evrov. Znesek za barkačo iz leta 1978 je več kot očitno prenapihnjen, ker jo lastnik, tega tudi ni skrival v oglasu, prodaja skupaj s komunalnim privezom. “To je prepovedano. Priveza ni dovoljeno prodajati, niti ga dajati v podjem. To jasno piše v občinskem odloku,” pojasnjuje Arturo Steffe iz uprave za pomorstvo.
Po njegovih besedah pravno-formalno solastništvo plovila ni sporno. Takšna možnost je opredeljena tudi v odloku. Da so nekateri to določilo nekoliko prikrojili svojim interesom, pa dokazuje tudi brskanje po uradni bazi vpisnika morskih čolnov, kjer je zaslediti veliko tovrstnih primerov. Steffe ocenjuje, da je v koprskem mandraču zasidranih najmanj deset do 15 odstotkov plovil, kjer je zaradi želje po subvencioniranem komunalnem privezu v igri dogovorno plačljivo solastništvo čolna.
NATAŠA HLAJ