Koper v novo leto z nižjo prestavo

Podrobnejši pregled v četrtek sprejetega proračuna Mestne občine Koper za leto, ki je pred vrati, kaže, da kljub vsesplošnim rezom občina ne bo varčevala tam, kjer je denar najbolj potreben. Reže na področju kulture, pri gradnji občinskih cest in kanalizacije, spodbuja pa malo gospodarstvo, socialo, turizem in znanost.

KOPER> V sejni sobi v Pretorski palači se je v četrtek tik pred začetkom proračunske seje prikazal tudi župan Boris Popovič. Takoj po skupinskem fotografiranju še svežega zbora svetnikov pa se je poslovil.

Tokrat brez superlativov

Letos na tem pomembnem srečanju ni bilo priložnosti za razglašanje fantastičnosti, kaj šele superfantastičnosti novega proračuna. Kriza je udarila tudi po koprski malhi. Vsota načrtovanih odhodkov, ki je pred dvema letoma znašala razkošnih 120 milijonov evrov, lani pa 66 milijonov, je letos še bolj usahnila. Za porabo v prihodnjem letu je načrtovanih le 58,7 milijona evrov. Od tega je za naložbe namenjenih 18,3 milijona (za letošnje leto so jih predvideli za 24,5 milijona, za lansko pa občutno več, približno 80 milijonov).

Načrtovan dolg MOK (vštevši dolgove občinskih zavodov in družb) je po podatkih finančnega ministrstva 57,3 milijona evrov. Koper je tako najbolj zadolžena slovenska občina. Na posameznega Koprčana odpade približno 1100 evrov dolga, medtem ko so Ljubljančani zadolženi po približno 770 evrov na občana.

Vodja občinske finančne službe Vilma Milunovič je ob predstavitvi proračuna večkrat poudarila, da bo občina kljub racionalizaciji stroškov pri vseh proračunskih porabnikih in izvajalcih javnih služb skušala “ohraniti standard življenja, ki ga uživajo koprski občani”, ter da posebno pozornost namenjajo pomoči ljudem v socialni stiski in spodbujanju gospodarskega razvoja.

Manj za kulturo in naravno dediščino

Izvajanje programov socialnega varstva in Rdečega križa tako ohranjajo na približno enaki ravni kot lani. Podoben znesek namenjajo tudi servisiranju javnega dolga.

Rezati so se odločili pri kulturnih in umetniških programih, pri slednjih kar za tretjino, pa tudi pri programih, namenjenih varovanju okolja in ohranjanju naravne dediščine (letos so jim namenili 7,08 milijona, za prihodnje leto pa so predvideli le 2,88 milijona). Skoraj polovico denarja manj bo šlo za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest, in sicer samo 1,44 milijona. Občutno skromnejše bo tudi sofinanciranje gradnje kanalizacije, v kar naj bi vložili manj kot 650.000 evrov, medtem ko so letos porabili 5,51 milijona.

Štirikrat več za malo gospodarsvo

V času gospodarske krize se zdi spodbudno, da so razvoju malega gospodarstva namenili kar štirikrat več denarja kot letos (201.600 evrov, namesto 45.600) ter razvoju turizma in gostinstva skoraj četrtino več (477.080 evrov, namesto 385.465). Tudi sofinanciranju znanstveno-raziskovalnih projektov bo šlo predvidoma 10.000 evrov, kar je 61 odstotkov denarja več kot letos.

V prihodnjem letu naj bi še veliko več obnavljali vodno infrastrukturo (za to so namenili 900.000 evrov) in vaška jedra (zagotovili so skoraj 300.000 evrov).

Dvorane na Bonifiki še ne bo

Največ priliva v nov proračun predstavljajo davčni prihodki, od prodaje premoženja (s kapitalskimi naložbami vred), pa si MOK obeta 6,7 milijona evrov. Nekateri opozicijski svetniki so bili v luči ustanovitve občine Ankaran kritični predvsem do razpolaganja z ankaranskimi nepremičninami, kar bi lahko sprožilo nepotrebno pravdanje.

“Kaj bo pa z novo dvorano na Bonifiki?” se je glasilo eno od svetniških vprašanj. “Kot lahko vidite, tega v proračunu ni,” je bila jedrnata Milunovičeva. Podobno kot nov športni objekt, ki bi po zamislih španskih arhitektov dobil obliko “bube”, bodo morale na boljše čase počakati tudi nekatere druge večje naložbe. Med njimi je obnova koprskega pomola (in ne Ribiškega trga, kot smo včeraj pomotoma zapisali). Občina bo zanjo pripravila nove načrte in z njimi ponovno zaprosila za evropski denar. ILONA DOLENC, MIRJANA CERIN

---