Kmalu motike v lopah, ne več v prtljažnikih

Zakon o graditvi objektov in koprski občinski dokumenti trenutno prepovedujejo vsakršno gradnjo pomožnih objektov na kmetijskih zemljiščih. To je skregano s potrebami kmetovalcev in razvijanjem kmetijske panoge v Istri, ugotavlja predsednica koprske SLS Olga Franca. Upa, da bo njena pobuda o sprejetju odloka, ki bi omogočal postavitev lop na kmetijskih zemljiščih, padla na plodna tla.

KOPER > Po odloku o prostorskih ureditvenih pogojih v koprski občini na kmetijskih zemljiščih postavitev pomožnih objektov ni dovoljena. Možne so le nekatere izjeme. Na najkakovostnejših kmetijskih zemljiščih je dovoljena ureditev poti in komunalne infrastrukture, gradnja priključkov na komunalno infrastrukturo in podobno.

SLS: zahtevne, a nujne spremembe

Iz prakse v preteklih letih, ko so prostorski akti še dopuščali postavitev pomožnih objektov, je razvidno, da je prišlo do zlorab, v koprski občinski upravi utemeljujejo strožje predpise na tem področju. Pri tem pa kratko potegnejo zlasti tisti kmetje, ki živijo v mestu, obdelovalne površine pa imajo v zaledju. “Vso orodje vozim s seboj v avtu. Vsakič se moram spomniti, kaj vse bom tisti dan počel na njivi. Če kaj pozabim doma, se moram vrniti v mesto,” o zagatah pripoveduje kmet.

Predsednica koprske SLS Olga Franca predlaga, da bi tudi v Kopru sprejeli odlok o pomožnih objektih, s katerim bi občina opredelila pogoje za gradnjo preprostih in nezahtevnih kmetijskih objektov na kmetijskih in gozdnih površinah. “Zavedamo se, da gre za zahtevno nalogo, kajti spremeniti je treba prostorsko ureditvene pogoje, določiti območja kmetijskih zemljišč in podobno, vendar menimo, da je skrajni čas za takšne ukrepe. Ne gre namreč pozabiti, da bi spremembe koristile tako občanom kot kmetovalcem. Vsi vemo, da je treba povečati oskrbo z lokalno hrano,” ocenjuje pobudnica odloka.

Velikost objektov odvisna od parcele

Med drugim predlaga, na kakšen način bi lahko določili velikosti pomožnih objektov, ki bi bile odvisne od kmetijskih površin; na zemljišču, velikem od 1000 do 2000 kvadratnih metrov bi - na primer - lahko postavili do 20 kvadratnih metrov velik pomožni objekt. “Če ima najemnik ali lastnik zemljišča status kmeta, bi lahko velikost teh objektov povečali za približno dvajset odstotkov,” razmišlja Franca. Vsi bi morali biti tipski ali vsaj zelo podobni. Obenem opozarja, da bi morali z odlokom prepovedati postavljanje vseh drugih objektov (vikendov, šotorov, prikolic), ki ne sodijo na kmetijska zemljišča in kazijo tradicionalno istrsko arhitekturo.

Z enotnimi pravili do urejenega videza

Z odlokom bi dosegli tudi bolj urejen videz kmetijskih in gozdnih površin, saj bi bilo treba obstoječe objekte prilagoditi pravilom, ki bi bila jasno in enotno določena za vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč, je še prepričana pobudnica sprememb. V SLS predlagajo, da bi odlok uskladili z velikimi kmetovalci, kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi stanovskimi kmečkimi organizacijami in društvi na območju koprske občine.

“Ker bi omogočili tudi postavitev novih objektov za bodoče nove kmetovalce, bi občina na takšen način pokazala, da želi spodbujati razvoj kmetijstva in narediti nekaj v dobro občanov,” Olga Franca navaja spremljajoče pozitivne učinke.

Kaže, da se kmetovalcem in vsem, ki se nameravajo posvetiti samooskrbi, obetajo lepši časi. Odgovorni v koprski občini namreč zagotavljajo, da bodo problematiko rešili s spremembami odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki ureja področje posegov v prostor tudi na kmetijskih zemljiščih. V kakšni fazi je postopek, ni znano. Z določili prostorskega akta nameravajo opredeliti objekte (velikost, oblika, videz, uporabljeni materiali, lega) in pogoje za njihovo gradnjo (kdo bo upravičen do gradnje, velikost objekta v povezavi s površino obdelanega zemljišča).

Izola: PUP za podeželje naj bi spremenili do poletja

V Izoli bodo že postavljene pomožne kmetijske objekte legalizirali s spremembami Prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za podeželje. Prostorski načrt so v prvem branju dopolnili septembra lani in drugo branje napovedali pred koncem leta. Tri mesece kasneje pa nov predlog PUP za podeželje še kar čaka na javno razgrnitev. V občinski upravi pravijo, da nekatere vsebine akta še usklajujejo z nosilci urejanja prostora, predvsem s predstavniki zavoda za varovanje kulturne dediščine in kmetijskega ministrstva. Obliko kmetijskih objektov so dorekli. Njihova velikost bo odvisna od obsega obdelovalne površine. V občini še napovedujejo, da bodo spremenjen PUP za podeželje dokončno sprejeli najbrž pred poletjem, saj ga bodo morali po javni razgrnitvi verjetno uskladiti z željami in potrebami vrtičkarjev in kmetovalcev. “Do tedaj pa lahko obdelovalci kmetijske pripomočke shranjujejo v že postavljenih pomožnih objektih. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je v svoje akte vnesel dikcijo, da bo odobraval objekte, ki jih dopuščajo občinski prostorski načrti. To je velik napredek v primerjavi z dosedanjo prakso, ko je eksplicitno prepovedoval kakršen koli poseg v prostor, kršitev pa povezoval s prekinitvijo zakupne pogodbe,” pojasnjujejo v kabinetu župana Igorja Kolenca.

V Piranu manjši pomožni objekti

Odlok s podobnimi določili, kot jih predlaga koprska SLS so že septembra lani sprejeli v Piranu. A objekti, ki jih lahko tam postavijo na kmetijskih zemljiščih, so precej manjši. Na zemljiščih, velikih do 3000 kvadratnih metrov, lahko stoji štiri kvadratne metre velika in 2,2 metra visoka lopa, na zemljišču do 5000 kvadratnih metrov lahko stoji dvanajst kvadratnih metrov velika in 2,5 metra visoka lopa, na zemljiščih nad 5000 metrov pa do 30 kvadratnih metrov velika in 2,5 metra visoka lopa. Večje objekte, rastlinjake, strojne lope, sortirnice lahko postavijo le kmetijski proizvajalci, ki so vsaj dve leti obvezno in invalidsko zavarovani kot kmetje.

MIRJANA CERIN,

HELENA RACE,

NATAŠA HLAJ

---