Izolski vrtec Mavrica poka po šivih
Istra
29. 11. 2010, 08.47
Leta 2013 bodo začele veljati določbe pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, po katerih je v igralnicah potrebno zagotoviti tri kvadratne metre površin na otroka. V enoti Školjka izolskega vrtca Mavrica pa kratkohlačnikom v drugem starostnem obdobju (tri do pet let) omogočajo le dobra dva kvadratna metra.
Suzana Božič: “Nujno je treba nekaj narediti. Dajmo rešiti stisko družin, katerih otroci ne morejo v vrtec.” Foto: Mirjana Cerin
IZOLA> Kot pravi ravnateljica vrtca Suzana Božič, jim primanjkuje štiri do pet igralnic. Ob vpisu niso mogli sprejeti 60 do 90 otrok (nekateri bi se vrtcu pridružili med letom). Koliko igralnic natanko bi napolnili, je odvisno od njihove starosti in homogenosti skupin, ki jih oblikujejo (za prvo starostno obdobje velja kriterij 14 malčkov na igralnico, za drugo 21 do 24 in za heterogene skupine 19 otrok). Za september pričakujejo še več prošenj za sprejem, saj se rodnost po letu 2003 viša.
Čeprav je v vrtec letos vpisanih 483 otrok, jih je bilo še pred petimi leti 312. V Školjki jih je bilo tedaj 195 (zdaj 292), v Livadah 101 (zdaj 131 in v dislociranem oddelku nadaljnjih 28) ter v kortežanski podružnici 16 (zdaj 32).
Školjki in kortežanski podružnici manjka tudi telovadnica, zaradi česar v mestu uporabljajo telovadnico vrtca Livade, v Kortah pa šolsko, medtem ko dislociran oddelek livadskega vrtca, nameščen ob športni hali Livade, uporablja slednjo. Vrtec v zameno plačuje stroške čiščenja in upravljanja bodisi kortežanski osnovni šoli bodisi Centru za kulturo, šport in prireditve.
V izolskem vrtcu je letos 483 otrok (od tega 292 v Školjki). Čeprav ta številka raste, jih je bilo v začetku osemdesetih let več kot 800. Tedaj so uporabljali celoten objekt vrtca Livade in imeli na voljo stavbo ob Drevoredu 1. maja. Pri reševanju prostorske problematike gre upoštevati, da se je lani v občini rodil 201 otrok (v letih 2001 in 2002 zgolj po 102 otroka), pa tudi napovedi, da se bo rodnost višala samo še pet let. Po letu 2015 naj bi spet upadala.
“Nujno je treba nekaj narediti. Dajmo rešiti stisko družin, katerih otroci ne morejo v vrtec,” poziva ravnateljica. Čeprav odločitev čaka občino, sama predlaga dozidavo novih igralnic in večnamenskega prostora v Školjki ter preselitev mestne knjižnice, ki domuje v vrtčevski stavbi v Livadah. Na manj kot 700 kvadratnih metrih je knjižnici tam pretesno, na kar že več let opozarja direktorica Marina Hrs, v prostorih, ki jih zaseda, pa bi lahko (znova) uredili šest igralnic.
Predvsem v Školjki imajo tudi otroke, ki ne poznajo slovenskega jezika (imeli so že z Indonezijko, Indijca, Kenijko in korejskega dečka, prevladujejo pa albansko govoreči malčki). Po mnenju Božičeve vrtec ta raznolikost bogati in kratkohlačnike navaja k strpnosti. Približno 45 omogočajo drugačno prehrano, večini iz verskih razlogov, tretjina pa je alergikov (na mleko, jajca, arašidovo olje ...). Zahtev po vegetarijanski prehrani za zdaj nimajo, dodatnih stroškov s prilagojeno nabavo živil niti. Tudi šolsko ministrstvo priporoča, naj upoštevajo želje staršev.
MIRJANA CERIN