Država v bran varnostnikom?

Sindikat zasebnega varovanja KS 90 je z nevzdržnimi razmerami v dejavnosti zasebnega varovanja včeraj seznanil tudi državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica. Ta je napovedal pomoč ministrstva pri ureditvi tega vprašanja.

LJUBLJANA, KOPER > Sektor zasebnega varovanja, v katerem je zaposlenih približno 6000 ljudi, ki so preobremenjeni in slabo plačani, sodi pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. In prav slednje je po besedah Damjana Volfa, izvršnega sekretarja KS 90, soodgovorno za nastale razmere, saj “je dovolilo, da se poklic varnostnika popolnoma razvrednoti, da je plača zaposlenih v tej dejavnosti vedno nižja, medtem ko so profiti delodajalcev vedno višji.”

Poklicu varnostnika želijo vrniti ugled

Sindikat zasebnega varovanja KS 90 od ministrstva zato pričakuje, da bo uredilo to področje in s sprejemom minimalnih delovnopravnih standardov in pogojev v zakonu zaščitilo pravice zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja ter poklicu varnostnika, ki je primerljiv s policijskim, vrnilo ugled.

Sestanka s predstavniki sindikata sta se poleg državnega sekretarja Boštjana Šefica udeležila tudi generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Miroslav Žaberl ter sekretar v direktoratu Ivan Celestina. “Po koncu pogovorov smo se strinjali, da so razmere v dejavnosti zasebnega varovanja nevzdržne in da je treba najti tudi politično voljo, da se vsem zaposlenim v tem sektorju zagotovi normalne pogoje za delo in pravično plačilo za opravljeno delo,” je zadovoljen Volf. “Dogovorili smo se tudi, da bo ministrstvo prevzelo vlogo mediatorja in poskušalo doseči socialni dialog med delodajalci in sindikati v tej branži,” še dodaja.

Številne kršitve v Sintalu

Do naslednjega sestanka, ki bo predvidoma v drugi polovici maja, se bodo predstavniki ministrstva sestali tudi z upravnim odborom zbornice za zasebno varovanje in največjim zaposlovalcem v dejavnosti - koncernom Sintal.

Prav slednji je že dalj časa pod drobnogledom inšpektorata za delo. Kot pojasnjuje glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, so v zadnjih dveh letih na podlagi ugotovljenih kršitev v družbah iz koncerna Sintal uvedli tudi več prekrškovnih postopkov. Vsi še niso zaključeni, največ kršitev pa se nanaša na sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, na plačilo za delo, delovni čas in letni dopust, predhodne preventivne zdravstvene preglede, na usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela ter nepravilnosti in pomanjkljivosti glede izjave o varnosti z oceno tveganja.

Sintal: vsi hočejo k nam

V Sintalu pravijo, da se v tako velikem kolektivu vedno najdejo nepravilnosti, saj se slovenska zakonodaja spreminja zelo hitro in pogosto nima niti sodne prakse. “Pri kršitvah, ki jih je v našem primeru ugotovil inšpektor, gre za različno tolmačenje nekaterih pogledov s področja sklepanja pogodb za določen čas. Usmeritve inšpektorja smo upoštevali in napake odpravljamo,” odgovarjajo. Sicer pa zatrjujejo, da je velika večina varnostnikov - koncern zaposluje približno 2000 ljudi - zaposlena za nedoločen čas.

In ne le to; vsa leta naj bi zaposleni - prav nasprotno, kot trdijo v sindikatu - prejemali najvišjo povprečno bruto plačo v dejavnosti zasebnega varovanja. V letu 2012 naj bi ta znašala 964,48 evra. “Vsa izplačila so redna in še nikoli niso zamudila. Tudi zato dnevno prejemamo številne prošnje varnostnikov iz drugih varnostnih družb z željo prezaposlitve v naš kolektiv, kar kaže na to, da je Sintal v dejavnosti varovanja očitno zaželen delodajalec,” odgovarjajo v Sintalu.

Ker se potrebe naročnikov varovanja po njihovih storitvah neprestano spreminjajo, je letni plan dela nesmiseln, zavračajo očitke sindikata. A so ga kljub temu izdelali, da zadostijo zakonodaji.

Prav tako v Sintalu trdijo, da ima koncern vzpostavljen aktiven socialni dialog z reprezentativnim sindikatom koncerna Sintal, ki sodi pod okrilje ZSSS. V sindikat koncerna je že vrsto let včlanjenih več sto zaposlenih, v novoustanovljeni sindikat v koncernu, KS 90, pa le trije. “Splošna praksa je, da se socialni dialog v podjetju vodi z reprezentativnimi sindikati, to so sindikati, ki zastopajo vsaj desetino zaposlenih,” še dodajajo.

PETRA VIDRIH

---