“Denar je, a odteka drugam”

Prebivalci ob reki Rižani se počutijo ogrožene, saj se je do zdaj že večkrat izkazalo, da je življenje na tem poplavnem območju vse prej kot mirno. Na delavnici o protipoplavnih ukrepih so v en glas opozorili, da je skrajni čas, da država sistemsko nekaj ukrene in čim prej poskrbi za ureditev problematičnih vodotokov. “To je naša pravica,” so bili odločni.

RIŽANA> Na delavnicah so člani gasilskih društev treh istrskih občin in predstavniki Regijskega centra za obveščanje Koper, Inštituta za vodarstvo in podjetja PAL inženiring predstavili preventivne ukrepe za zaščito pred poplavami.

“Doživel sem že tri ali štiri poplave in vsakič sem trepetal za svoje življenje in premoženje. Mislim, da je nekaj hudo narobe z obveščanjem. Občutek imam, da nekatere organizacije vedo prej za alarm kot ljudje, ki živimo ob reki,” je Borut Cah razočarano povedal na delavnici o protipoplavnih ukrepih, ki so jo konec tedna pripravili v lovski koči v Rižani, nato pa še v Izoli in Piranu.

Je zavarovalnica vedela za alarm?

Zgodbo je podkrepil z osebno izkušnjo, ki jo je doživel v eni od zavarovalnic. Z zavarovalno zastopnico je bil dogovorjen za podpis pogodbe, nakar se je ta le manj kot teden pred hudimi poplavami, ki so prizadele dolino Rižane, umaknila, ne da bi pojasnila, zakaj se ne moreta dogovoriti za sklenitev zavarovalne police. Cah zdaj sumi, da je zavarovalnica pred njim vedela za rdeči alarm, ki je opozarjal na prihodnje dogajanje na tem območju.

Tudi Dora Kleva iz Rižane ne spi več tako brezskrbno kot nekoč. Prisotnim je povedala, kako do leta 1927 na območju, kjer ima hišo, ni bilo ne duha ne sluha o poplavah. “Ko zdaj reka prestopi bregove, se voda razlije po vsem vrtu. Krive so spremembe v strugi. V to sem popolnoma prepričana,” meni. Povezuje jih tudi z gradnjo železnice. Takrat so v reko odložili kar nekaj večjih skal, zaradi česar se je struga precej zožila, spomni.

Hidro je dobro skrbel za Rižano

Tudi drugi prebivalci, ki so živijo ob tej istrski reki, menijo, da nekaj resno šepa pri zagotavljanju poplavne varnosti. Dokler je nekdanji Hidro skrbel za čiščenje struge, težav ni bilo, so spomnili. Zdaj pa da podjetje Vodno gospodarstvo Drava sploh ne pride zraven, kaj šele, da bi poskrbelo za redno vzdrževanje naravnega toka reke, so dodali ogorčeni krajani.

“Sami smo pripravljeni čistiti strugo, a nam tega ne dovolijo,” ne razumejo birokratskega odnosa države. Dr. Primož Banovec iz Inštituta za vodarstvo jim je pojasnil, da se mora strinjati z državnimi organi, ki tovrstnega početja ne odobravajo. “Veste, to lahko postane zelo nevarno, saj lahko nekdo z napačnim ravnanjem povzroči več škode kot koristi. S tem pa seveda ne opravičujem, da država sistemsko ne rešuje teh težav,” jim je pritegnil.

Ko so krajani opozorili, da jim je dovolj poslušanja, kako država nima dovolj denarja za ustrezno vzdrževanje vodotokov, jih je Banovec presenetil z izjavo: “Denar je, le da ne gre tja, kamor bi moral. Politika se je strinjala, da se večji del nameni za gradnjo spodnjesavske verige hidroelektrarn.”

Na delavnici je Banovec med drugim predstavil še postopek modeliranja poplavne nevarnosti in ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti na določenem območju.

Če živite ob reki, zasujte klet

S pomočjo posebnih simulacij je prikazal, kako je moč predvideti, v katero smer in na kolikšnem območju bo reka prestopila bregove. Brez ovinkarjenja je ljudem, ki živijo na poplavno ogroženih območjih, jasno povedal, naj čim prej zasujejo svoje kleti. “Gradnja kleti brez hidrološkega načrta je nesmiselna, ker jo bo slej kot prej poplavilo. Pozabite na kleti. Uredite si lope in ropotarnice drugje,” jim je svetoval.

NATAŠA HLAJ

---