Bo Izola dobila elan ali izgubila dušo?

Zamisel o vrhunskem turističnem, zdraviliškem in športno-rekreacijskem centru, ki si ga na območju med Rudo in Delamarisom zamišljajo podjetni investitorji z Janezom Zemljaričem na čelu, je naletela na različne odzive. Nekateri projekt vidijo kot epicenter novega razvoja Izole, drugi ocenjujejo, da je za mesto poguben.

IZOLA >V projekt popolne prenove širšega območja ladjedelnice - od Rude, kjer zdaj kraljujeta trgovska centra Merkur in Eurospin, pa vse do Delamarisa -, naj bi investitorji vložili kar 300 milijonov evrov. Kot pravi poslovnež Janez Zemljarič, ki po mnenju poznavalcev drži v rokah veliko niti gospodarskega in političnega življenja v naši državi, bi nova turistična infrastruktura v Izolo pritegnila 50.000 novih turistov na leto, kar bi pomenilo 1400 novih delovnih mest.

Izola ni primerna za elitni turizem

Breda Pečan, nekdanja izolska županja in poslanka v DZ, brez zadržkov pove, da ji projekt ne vzbuja nobenega odpora in da se je tudi sestala z njegovimi snovalci. Podpira razvoj športno-rekreacijskih objektov in turistične infrastrukture nasploh, gradnjo stanovanj za trg pa zavrača.

Dobro se ji zdi, da projekt vključuje tudi območje Rude, ki bo po umiku obalne ceste v predor skozi Markovec lahko zaživelo drugače. Zadržana pa je do napovedi, da naj bi razvijali elitni turizem. “Ali res morajo tam zgraditi hotele s petimi zvezdicami?! Mislim, da ne. Izola pač ni kraj, kjer bi se šli elitni turizem. Izola ni ne Dubrovnik ne Florida,” pravi Pečanova.

Po njeni oceni je Izola primerna za hotele s tremi zvezdicami; meni namreč, da je turizem treba krojiti na ravni okolja, v katerem se razvija. “Poglejte, izolski Kino Otok se ne more primerjati s filmskim festivalom v Cannesu. Pa vendar režiserji radi pridejo k nam, in to zaradi stvari, ki jim sami ne dajemo prave veljave - pristnosti in domačnosti, dejstva, da imaš vse na dosegu rok in nog ... Ruskih mogotcev, ki plavajo v denarju, to že ne bi privabilo. Skratka, elitizem ne bi smel niti naš cilj, ker Izola ni pravo okolje zanj,” še pravi Pečanova.

Navija tudi za termalni in posthospitalni turizem. Na območju Delamarisa so žvepleni termalni vrelci, v izolski bolnišnici pa bodo prej ko slej zaživeli kardiološki centri, ki bodo v bližini potrebovali ponudbo za rehabilitacijo po srčnih operacijah, je prepričana Pečanova.

Projekt turističnega razvoja območja pod izolsko bolnišnico je zanimiv tudi za samo bolnišnico, pravi njen direktor Jani Dernič. “Projekt namreč potrebuje podporo zdravstvene službe, ki jo naša bolnišnica lahko zagotavlja,” pravi Dernič in opozarja, da je treba vendarle zadevo še proučiti.

Naložba za prihodnjih 50 let

“Gre res za orjaško investicijo, ki jo je treba tudi s pomočjo prebivalcev oblikovati tako, da bo postala del mesta. Treba je izbrati najboljše rešitve. Nenazadnje gre za investicijo, ki bo tako ali drugače življenje v tem prostoru zaznamovala za prihodnjih 50 let,” še pravi Pečanova.

Izolan Marino Antolovič, glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma, priznava, da pozna le grobe obrise projekta, vendar mu načeloma ne nasprotuje: “Zakaj naj bi vnaprej zavračal projekt, ki naj bi sprožil naložbeni ciklus in oživil Izolo, sploh v teh časih?!”

Prav nasprotno pa meni njun someščan Drago Mislej Mef. “Edina primerjalna prednost Izole je ta, da ima dušo malega mediteranskega mesta. Če ti investitorji mislijo, da lahko Izoli kar vzamejo to njeno dušo in da bodo turisti bolj zadovoljni med betonskimi zidovi, potem niso razumeli nič. Ker tak turizem je že zdavnaj mrtev,” je prepričan Mef. Kot opozarja, je bila leta 1980 narejena obsežna študija o oživljanju starega mesta Izole. “Takrat so študenti dveh fakultet določali standarde, kako je treba staro mestno jedro ohraniti in ga hkrati razvijati. Zdaj pa ni potrebne več nobene študije, da polovico mesta pozidaš. Dovolj je samo nekaj zakreditiranih gradbincev in poroštvo nezanesljivih bank. To je absurd!” se huduje Mef. “Ponavadi so mladi tisti, ki nepremišljeno drvijo skozi življenje. Če pa začnejo divjati stari, ki naj bi bili pregovorno modrejši, potem sta le dve možnosti: ali se jim je zmešalo ali pa imajo grde namene!”

Le navidezno izboljšanje okolja

“Moje mnenje glede posegov v morje je jasno: vsi dokumenti, tako naši kot mednarodni, pravijo, da je treba obalno območje razbremeniti. Takšen megalomanski projekt pa gre ravno v obratno smer,” opozarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote zavoda za varstvo narave. “Območje med Rudo in Delamarisom je sedaj res eno najbolj degradiranih v Izoli, a takšen projekt bi ga le navidezno uredil, saj bo dejansko pritisk na ta prostor še večji,” je prepričan Turk. Zavod sicer uradno še ni bil obveščen o tem projektu. Ker pa so predvideni tudi posegi v morje, se bo zavod preko okoljskega ministrstva zagotovo vključeval v postopke.

PETRA VIDRIH, SONJA RIBOLICA

---