“Podizvajalci Rika so grozili in izsiljevali”

“Podizvajalci pri gradnji logističnega terminala v Čehovu, ki jih je izbral izvajalec Riko, so grozili, bilo je tudi veliko izsiljevanja. V nekaterih primerih upravi ni preostalo drugega, kot da je pristala na njihove zahteve,” je včeraj na sodišču povedal Igor Lukić, nekdanji izvršni direktor za investicije v Intereuropi.

KOPER > Igor Lukić je včeraj na koprskem okrožnem sodišču nastopil kot priča v odškodninski tožbi, ki jo je Intereuropa vložila proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina. Od njih zahteva 37,5 milijona evrov. Toliko naj bi znašala škoda, ki naj bi jo prejšnja uprava povzročila z neskrbnim vodenjem poslov, predvsem projekta terminala v Rusiji.

Spomnimo, prav Riko je projektiral logistični center v Čehovu; bil je glavni izvajalec del in hkrati tudi nadzornik. Cena te naložbe je vrtoglavo naraščala; od prvotno predvidenih 60 milijonov evrov se je na koncu povzpela vse do dobrih 140 milijonov.

Brez vode, elektrike pa še preveč

Igor Lukić je včeraj pojasnjeval, kako je komisija, katere član je bil, za izvajalca izbrala podjetje Riko: “Imeli smo tri ponudbe v predizboru; za podjetje Riko smo vedeli, da gre za znano slovensko podjetje, predvsem pa je ponudilo ceno, ki je bila za več kot deset odstotkov nižja od drugih.”

Orisal je tudi ozadje zviševanja vrednosti naložbe v Čehovu. Zemljišče, ki ga je kupila Intereuropa, naj bi imelo vodo in elektriko, a se je izkazalo drugače: “Vode ni bilo, morali smo narediti dve vrtini, da smo prišli do nje, elektrike pa je bilo še preveč. Zemljišče je namreč diagonalno prečkal visokonapetostni vod in 14 metrov na vsako stran od voda ni bilo mogoče delati nič. Morali smo ga prestaviti, kar je povzročilo dodatne stroške.”

Kar 12 aneksov k osnovni pogodbi

Nekdanji izvršni direktor za investicije je še dodal, da so podizvajalci, ki jih je izbral Riko, zahtevali višjo ceno, češ da se je podražil material ter večkrat grozili in izsiljevali. Osnovna pogodba z Rikom je tako dobila kar dvanajst aneksov. Prvi štirje so bili po mnenju Lukića upravičeni, tudi prestavitvi visokonapetostnega voda se ni bilo mogoče izogniti. “Včasih pa je bila uprava postavljena pred dejstvo, Ob grožnjah, tudi s strani Joza Dragana iz Rika, ji ni preostalo drugega, kot da je pristala na zahteve,” je še povedal Lukič.

Brez dvomov glede pohoda v Rusijo

Na vprašanje, ali je upravo opozoril na tveganja pri ruskem poslu, zlasti v luči podražitve te investicije, je Lukić priznal, da tega ni storil: “O Rusiji se ni dvomilo. Tedanja uprava je mandat dobila prav zato, da gre Intereuropa v Rusijo.”

SONJA RIBOLICA

---