Sir nastaja že pri molži
Na pobudo ministrstva za kmetijstvo bodo slovenski pridelovalci, predelovalci in zadruge na dnevih odprtih vrat s predstavitvijo dela dokazovali, da je lokalna hrana kakovostna in vredna zaupanja. V soboto sta kot prvi obiskovalce povabili kobariška Mlekarna Planika in kmetija Drnovšček iz Vedrijana. Konec tega tedna vrata odpirajo kmetije na Gorenjskem.
Nasadi fig potrebujejo sončno lego
KOBARID, VEDRIJAN
>
“Mleko kupujemo na bližnjih kmetijah. V lastnih laboratorijih dnevno s testi preverjamo kakovost mleka,“ je številnim obiskovalcem pojasnila direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček. Na kmetiji Drnovšček na podlagi izkušenj vedo, da tudi majhne podrobnosti odločajo o kakovosti. Pravijo, da figov nasad dnevno pregledujejo in s tem preprečujejo, da bi čebele prenašale bakterije s fige na figo.
Tradicionalni in naravni postopki
Številnim obiskovalcem so v muzeju Mlekarne Planika predstavili bogato dediščino planinskega pašništva in sirarstva. Kot pravijo, se pridelava mleka začne že pri načinu vzreje, sir pa začne nastajati že pri molži. Pridobili so ekološki certifikat za farmo v Bovcu.
“Kakovost zagotavljamo s kratkimi verigami med pridelovalci mleka in nami. Kakovost zagotavljamo z načinom vzreje in krmljenja živine. Naše pasterizirano mleko je manj obdelano,” pojasnjuje Lipuščkova. Postopki predelave mleka temeljijo na preverjeni tradiciji in so naravni. Sir zori na lesenih policah, obračajo ga in ročno operejo. Ker z mlekom in mlečnimi izdelki oskrbujejo kobariško osnovno šolo, o prednostih lokalne hrane osveščajo otroke.
Fige potrebujejo sonce
Med sprehodom skozi nasad fig pri kromberškem gradu je lastnik kmetije Jordan Drnovšček pojasnil osnovne pogoje za kakovost: “Fige uspevajo v mediteranski klimi na zračni legi, kjer je dovolj sonca in ne preveč dežja, saj jim prav ta skupaj z jutranjo vlago lahko zmanjša kvaliteto in jih skisa. Gojimo jih kot drevesa in ne kot grmičevje, kar dvigne kakovost. Drevje obrezujemo in negujemo tako, da je krošnja čim bolj osončena. Hkrati so sadeži vidni, zato lahko hitreje opazimo slabe in jih odstranimo.” Upoštevajo predpise za ekološko pridelavo.
Direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer je v Kobaridu poudarila pomen lokalne hrane za trajnostni razvoj in prehransko neodvisnost. V Vedrijanu je specialistka za sadjarstvo in oljarstvo iz novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Irena Vrhovnik opozorila na potrebo po preobratu v prehranjevanju, saj Slovenci jemo preveč predelane in premalo sveže hrane.
NEVA BLAZETIČ