Nova zakonodaja približuje gradnjo predora pod Vršičem
S sprejemom novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki naš najvišji cestni prelaz Vršič uvršča v robno območje, se odpirajo realne možnosti za gradnjo predora pod prelazom. Bovški župan Danijel Krivec pravi, da zadeve za zdaj sicer stojijo, da pa bodo na občini jeseni “projekt spet aktualizirali.”
S predorom bi se poleti izognili gneči, ki zaradi neurejenih parkirnih mest ogroža varnost obiskovalcev, pozimi pa zagotovili prevoznost čez prelaz, ki je večkrat zaprt Foto: Neva Blazetič
VRŠIČ> Kot alternativo cestnim galerijam je gradnjo predora že pred dvema letoma predlagala bovška občina. Država projekt resno obravnava. S predorom bi dokončno odpravili težave s prevoznostjo po turistično in gospodarsko pomembni cesti prek 1611 metrov visokega prelaza Vršič, ki je pozimi večkrat zaprta. Takrat namreč ob vsakem sneženju preti nevarnost plazov, zato je prelaz, ki za Trentarje in zgornjo soško dolino predstavlja enega od izhodov v svet, lahko zaprt tudi več mesecev.
Izognili bi se gneči in zapiranju prelaza
Po idejni zasnovi, ki jo je naročila bovška občina, bi cesta iz smeri Kranjske Gore približno 30 metrov od Erjavčeve koče vstopila v predor. Izhod na primorski strani naj bi bil v bližini 26. serpentine. Predor bi bil dolg 1120 metrov. S tem bi se pot čez Vršič skrajšala za 600 metrov.
Jeseni gre občina spet v akcijo
Dobra novica je, da so možnost gradnje predora umestili v zakon o TNP. Bovška občina se je že lani začela dogovarjati z ministrstvom za promet, prosila je tudi za sestanek z okoljskim ministrstvom o tem, kako naj bi nadaljevali s postopki za prevoznost Vršiča čez vse leto. Z občino Kranjska Gora upata na državni denar za izdelavo projekta za predor.
NEVA BLAZETIČ, MITJA MARUSSIG
Kaj o tem pravi bovški župan, lahko preberete v sredini tiskani izdaji Primorskih novic.