ponedeljek, 23. januar 2012
Aleksej Miller
Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA
NOVA GORICA>“Z ruskimi partnerji smo se dogovorili, da bo sedež družbe, ki bo upravljala s plinovodom Južni tok, v Novi Gorici,” je v predvolilnem času za PN dejal predsednik vlade v odhajanju Borut Pahor, ki v plinovodu vidi enega od ključnih projektov za varno energetsko prihodnost Slovenije. In zakaj Nova Gorica? “Zato, ker si to mesto prav gotovo zasluži, da dobi sedež kakšne pomembne mednarodne ustanove.”
Ruski plin čez Primorsko v Italijo
Seveda to ne pomeni, da bo Nova Gorica poleg sedeža družbe dobila tudi plinovod pod mestnimi ulicami. Možne trase mega infrastrukture so za zdaj še zaklenjene v ministrskih omarah. Da bi Južni tok povsem zaobšel Primorsko, pa je malo verjetno.
Plinovod naj bi bil končan leta 2015. Njegova gradnja je vredna približno 16,5 milijarde evrov, po njem pa bi steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto.
Rusi so pohiteli
Gradnja več tisoč kilometrov dolgega plinovoda je bila sprva predvidena prihodnje leto, a v Gazpromu bodo te načrte prehiteli. Finančne vire so si že zagotovili, izpolnili so tudi mednarodne pravne pogoje, za projekt pa v Evropi vlada velik interes. “Projekt je nujen in pričakovan, mi pa smo pripravljeni na njegovo uresničevanje,” je zagotovil predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller.
Dokončna odločitev o trasi plinovoda še ni znana, tudi čez slovensko ozemlje ne. Potek je namreč odvisen od zaključka celotne, konsolidirane študije izvedljivosti.
V Sloveniji je bila študija izvedljivosti izdelana že pred dvema letoma. “Partnerja v projektu sta ugotovila, da je umestitev plinovoda mogoča,” je poudaril prvi mož družbe Plinovodi Marjan Eberlinc.
Družbi Plinovodi in Gazprom sta lani podpisali tudi pogodbo o skupni družbi Južni tok Slovenija, vendar do njene ustanovitve še ni prišlo.
Za gradnjo plinovoda v Sloveniji bo treba pripraviti prostorske načrte, a vse kaže, da bo gradnja potekala po etapah, odvisnih od predvidene porabe plina. Za krak Južnega toka od Madžarske čez Slovenijo do severne Italije bo sprva zadoščal nov plinovod do Kidričevega in sedanji plinovod do Italije. Kasneje naj bi v nekaj letih poskrbeli za prostorsko umeščanje novega plinovoda. Po prvotnih napovedih naj bi preko Slovenije teklo osem milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto.
Plinovod naj bi dokončali leta 2015. Njegova gradnja bo stala približno 16,5 milijarde evrov, po njem pa bi steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. VH, SR