Gostinci zaman čakajo turiste

Številni projekti, ki jih občina Idrija uresničuje, da bi razvila turizem in z njim storitvene dejavnosti, ne dajejo pričakovanih rezultatov. Število obiskovalcev ostaja skromno. Gostinci tonejo v izgubah. Občina pa je oktobra pristala pri zanjo rekordni 7,7-odstotni brezposelnosti.

IDRIJA > Sedanja brezposelnost (416 aktivnih oseb nima dela) v Idriji je skoraj polovico nižja kot znaša slovensko povprečje. Za občino pa je najvišja dolej. Rast ni posledica uspešne industrije, ki ima pozitivno zaposlitveno bilanco, pač pa potrošniškega krča v storitvenih dejavnostih.

Vsako leto odstotek brezposelnih več

Pričakovati je, da občinsko vodstvo razmere pozna. Ker pa je v zadnjih tednih v več medijih in v pogovoru z varuhinjo človekovih pravic krožil podatek, da ima občina manj kot tri odstotke registrirano brezposelnih oseb in so vsi kot vir navajali vodstvo občine, se zdi, da ni tako.

Leto 2008 je zadnje, v katerem je imela Idrija brezposelnost pod tremi odstotki. Nato je rasla po odstotek na leto in dosegla rekordno stopnjo. Ker je 120 oseb brezposelnih manj kot dva meseca in jih je med vsemi 73 z dokončano univerzitetno izobrazbo oziroma bolonjskim študijem, je k rekordu pripomogel priliv mladih po končanem šolanju. Sočasno je med brezposelnimi najzajetnejša populacija (287 oseb) med 30 in 60 leti starosti z vsaj eno izgubljeno zaposlitvijo. To pa je podatek, ki je v pregovorno bogati občini smelih razvojnih načrtov vreden premisleka.

Toliko bolj ob dejstvu, da ima industrija ob visokih dobičkih tudi malenkostno pozitivno zaposlitveno bilanco, storitveni sektor pa je v izgubah in v zaposlitvenem krču. Občina pa glavnino svojih projektov že leta izvaja prav v podporo okrepitvi slednjega.

Laskavi nazivi ne mamijo turistov

Medtem ko obe korporaciji ob manjših prihodkih poslujeta z vse višjim dobičkom, so se lani od večjih zaposlovalcev izgube otresli v Kmetijsko gozdarski zadrugi. Z visokim dobičkom je minulo leto sklenil tudi Zidgrad. Vendar sta družbi tudi nekoliko znižali število zaposlenih. V tonečem storitvenem sektorju pa je največji padec prihodkov zabeležilo gostinstvo.

Če so zlasti večja gostišča s hrano leto 2011 še sklenila nad vodo, so lani vsa po vrsti zdrknila v izgubo. V vseh pogrešajo zlasti obiskovalce od drugod. Ker v gostilnah padcem prihodkov (ti so lani segali od deset pa vse do 40 odstotkov) odpuščanje zaposlenih ne more slediti, izgube letos povečujejo. Na novo zaposlovanje ne mislijo, pač pa si pomagajo s krajšimi, pogodbenimi zaposlitvami. Podobno v redkih bifejih, ki so z vsega enim zaposlenim minulo leto sklenili brez izgube.

Ker le nekaj blažjo usodo z gostinci delijo ostali ponudniki storitev in vrata zapirajo majhni zasebni trgovci, tudi ponudniki spominkov in turističnih informacij, so vsi skupaj željni turistov, ki so si jih v občini obetali po pridobitvi laskavih nazivov od Unesca do destinacije odličnosti.

Medtem ko v številnih muzejih ne beležijo pričakovane rasti obiskovalcev, se še slabše godi ponudnikom nekaj čez 300 prenočišč. Lani je v njih, skupaj s poslovnimi partnerji korporacij z lastnima hoteloma, po podatkih statističnega urada prenočilo 11.859 oseb, kar pomeni desetodstotno zasedenost. Prenočitve (7393) do konca letošnjega avgusta pa obetajo še slabši izkupiček. SAŠA DRAGOŠ

---