Država bi občinam kar vzela 25 milijonov za RCERO

Župani severne Primorske ne pristajajo, da tudi Občina Ajdovščina po Idriji ne bi več vlagala v regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori, saj je v igri preveč denarja. Svetnike ajdovske občine bodo skušali prepričati, naj si premislijo.

Župani severne Primorske ne pristajajo, da tudi Občina Ajdovščina po Idriji ne bi več  vlagala  v regijski center za ravnanje z odpadki v Stari Gori, saj je v igri preveč denarja Foto: Leo Caharija
Župani severne Primorske ne pristajajo, da tudi Občina Ajdovščina po Idriji ne bi več vlagala v regijski center za ravnanje z odpadki v Stari Gori, saj je v igri preveč denarja Foto: Leo Caharija

BOVEC, NOVA GORICA > Toda ministrstvo za gospodarski razvoj večjo oviro vidi v tem, da za projekt ni gradbenega dovoljenja. Napoveduje, da utegne denar zanj nameniti čemu drugemu.

Kaj so si župani iz severne Primorske imeli povedati tako žolčnega o projektu RCERO, da javnost o tem nič ne sme izvedeti in so ta del seje sveta regije včeraj v Bovcu opravili za zaprtimi vrati? “To smo naredili na pobudo nekaj županov, ki so menili, da se moramo sami odkrito pogovoriti o našem ravnanju,” je povedala predsedujoča svetu, kobariška županja Darja Hauptman.

Sodeč po izrazih na obrazih županov, ki so med sejo stopali iz male dvorane v Stergulčevi hiši, in po tem, da so nas na koncu za vsakršen komentar usmerili na Hauptmanovo, si niso povedali nič kaj lepega. Poraja pa se seveda vprašanje, ali se niso pogovarjali tudi o čem spornem ali za davkoplačevalce škodljivem.

Še enkrat bodo odločali

Projekt je ocenjen na nekaj čez 47 milijonov evrov. Kohezijski sklad EU naj bi prispeval 24,7 milijona evrov in kmetijsko ministrstvo 4,36 milijona, nekaj čez 18 milijonov pa naj bi prispevale občine.

Tema je bila namreč sklep sveta Občine Ajdovščina, da se, podobno kot Idrija, igre s smetmi ne gre več tako kot doslej. Ajdovci bi sicer v prihodnje dovažali odpadke v Staro Goro, vendar 1,4 milijona evrov, kolikor naj bi še porabili za to, da center sploh nastane, ne bi dali. In pika.

“Ne, nismo rekli, da izstopamo iz projekta,” je po zasedanju v Bovcu poudaril ajdovski župan Marjan Poljšak. “Ostajamo, a s spremenjenim načinom financiranja, tako kot Idrija,” je dodal in ponovil, da lahko ostale občine vse skupaj izvedejo tudi brez Ajdovščine, če najdejo ustrezno rešitev, in da sami ne verjamejo več v ekonomičnost centra, ker da bo delal izgubo. Ni pa hotel napovedovati, kaj bo storil zdaj, ko so mu kolegi župani odrekli soglasje, brez katerega se dogovorjena razmerja med občinami ne smejo spreminjati. Župani so zahtevali izredno sejo v Ajdovščini. In jo dobili.

Za Ajdovščino pa ni razumevanja

“Razprava je bila kar burna, svet pa je sklenil, da se s projektom RCERO nadaljuje in se pozove ajdovskega župana Poljšaka, naj v enem tednu skliče izredno sejo sveta občine. Na njej bodo prisotni tudi župani, da to problematiko obdelajo še enkrat. Kajti svet regije izstopa Ajdovcev ni sprejel,” je povedala Hauptmanova. “Ne vem, kaj bo na izredni seji sveta občine, a če jo župani zahtevajo, jim je treba to omogočiti,” je bil tokrat precej suhoparen Poljšak.

Ministrstvo za gospodarski razvoj: “Obstaja verjetnost, da se bodo dodeljena sredstva za projekt RCERO prerazporedila.”

Odločitev Ajdovcev po besedah Hauptmanove ni sprejemljiva, ker gre pri centru za veliko kohezijskega denarja in je za regijo izrednega pomena. Podpredsednik sveta regije, mirenski župan Zlatko Martin Marušič pa je pribil, da po treh različnih scenarijih, kako bi v Ajdovščini sami reševali vprašanje smeti, “četrtega predloga nisem niti pogledal. Vse se mi zdi že neresno.” S kobariško kolegico razlagata, da so razlike med Ajdovščino in Idrijo, katere sofinancerski delež v RCERO je prevzelo šest občin iz ožje Goriške. “Idrija je podpisala odlok o ustanovitvi javnega podjetja in tudi nosi svoje stroške,” pravi Hauptmanova, medtem ko je Marušič med drugim dejal, da so Idrijci ravnali bolj korektno, sklep ajdovskega sveta pa je “padel z neba”.

Ministrstvo: čeri so drugje

Na ministrstvu za gospodarski razvoj, ki je avgusta izdalo odločbo o sofinanciranju RCERO Stara Gora, pa razlagajo, da ena občina manj še ne ogroža projekta, če lahko ostale zagotovijo še njen del denarja. “Možno je tudi, da se v projekt vključijo druge občine,“ pristavljajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Hkrati razlagajo: “Pomembno je, da tak projekt še vedno izpolnjuje kazalnike in rezultate iz vloge.”

V kmetijskem resorju razlagajo, da novogoriška občina pridobiva gradbeno dovoljenje za urejanje odlagalnega polja in tehnoloških objektov centra, ravno v tem pa pri gospodarskem vidijo večje čeri, kot je zaplet z Ajdovci. “Za omenjeni projekt večjo oviro pri izvedbi predstavlja dejstvo, da ni pridobljeno gradbeno dovoljenje zaradi težav pri okoljevarstvenem soglasju, kakor tudi zaradi nestrinjanja okoliških krajanov glede umestitve oziroma razširitve odlagališča,” so pojasnili za PN. In da bi učinkovito trošili denar iz EU, ki je Sloveniji na voljo v obdobju 2007-2013, “obstaja verjetnost, da se bodo dodeljena sredstva za projekt RCERO prerazporedila,” so pojasnili v gospodarskem ministrstvu.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano