Za jesen poskrbite že v mladosti
Sklep evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti, ki poteka tudi pri nas, so na južnem Primorskem nedavno zaokrožili s predstavitvijo skrbi za ostarele in brošuro Starost za vse, vse za starost.
Celovita skrb za starejše med drugim obsega zdravstveno in socialno oskrbo ter nego, pomoč pri vsakdanjih opravilih in v gospodinjstvu, druženje in ohranjanje socialnih stikov
S primeroma dobre prakse so ponazorili, kako poskrbeti, da se ostareli - vse večja skupina prebivalstva - počutijo koristne, dejavne, ustvarjalne in živijo polno življenje.
Brošuro Starost za vse, vse za starost je pod okriljem koprskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) in ob sofinanciranju koprske občine pripravila Živa Žerjal iz ZZV. “Nastala je kot odziv na potrebe na terenu,” pravi in dodaja, da živimo vse dlje, hkrati pa se tako to območje kot celotna Slovenija soočata tudi s skokovitim upadanjem rojstev.
Koristni nabor podatkov
“Publikacija je na našem območju novost in nadgradnja zgibanke,” našteva Žerjalova. “Cilj je informirati čim več ljudi in jih usmeriti k izvajalcem pomoči, nege in skrbi za ostarelega svojca.”
Po tematskih sklopih so navedene ustanove, društva, organizacije na južnem Primorskem, ki se s tem ukvarjajo, vključno z naslovi in telefonskimi številkami. Dodane so informacije o vrstah storitev, do katerih so upravičeni starostniki, ter naslovi tistih, ki opravljajo dolgotrajno oskrbo ostarelih.
“Zajeli smo vse vladne organizacije, ki skrbijo za zdravstveno in socialno varstvo starejših, pa tudi nevladne - humanitarne in dobrodelne, društva in zasebnike. Zajeti so vsi, ki opravljajo dejavnost zdravstvene nege in oskrbe na domu in trgovine s tehničnimi pripomočki,” opisuje Žerjalova.
Brošura vsebuje še naslove vseh zdravstvenih domov, bolnišnic, centrov za socialno delo, domov za ostarele, območja oskrbovanih stanovanj, društva, ki organizirajo druženje in dejavnosti za ostarele, društva, ki povezujejo ostarele s posameznimi zdravstvenimi težavami in tista, ki skrbijo za krepitev kakovosti življenja. Brošura bo na voljo na vseh navedenih naslovih in na spletu - www.zzv-kp.si.
Na južnem Primorskem je delež starih 65 let in več nekoliko višji od slovenskega povprečja. Delež ostarelih žensk se s starostjo povečuje. Na začetku letošnjega leta je tod živelo 14 moških, starih od 95 do 99 let, in kar 67 žensk teh starosti. Trije moški in enajst žensk pa je tedaj doseglo starost sto in več let.
Stara se Evropa in z njo tudi Slovenija
Na območju EU je življenjska doba vse daljša, starostniki pa še vedno čili. V zadnjem obdobju življenja - nad starostjo 75 let - se po doslej znanih podatkih kopičijo zdravstvene težave. Tedaj naraščajo tudi potrebe po zahtevnejši zdravstveni oskrbi in z njo potrebe po pomoči, negi in socialno-varstveni oskrbi.
“Podatki pa navajajo tudi, da ima ob tem, ko se prebivalstvo pospešeno stara in dlje živi, tudi manj potomcev,” izpostavlja Aleš Kenda z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter nacionalni koordinator Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.
EU skuša slediti tem demografskim spremembam in potrebam časa, zavzema se za aktivno staranje in medgeneracijsko solidarnost s pomočjo organizirane skrbi in množico prostovoljcev.
Na začetku letošnjega leta je bilo prebivalcev, starejših od 65 let, v Sloveniji 16,8 odstotka, na južnem Primorskem pa dobrih 17 odstotkov. Med njimi je okrog 60 odstotkov žensk. Največja skupina starostnikov je bila tedaj po uradnih podatkih v ilirskobistriški občini (več kot 19 odstotkov), najmanj pa na območju sežanske, vključno s komensko (okrog 15 odstotkov).
Kar seješ, tudi žanješ
Kenda omenja, da je na starost in z njo povezano kakovost življenja treba misliti že v družini, pri vzgoji otrok, saj je pomemben pridobljen življenjski slog. “Živeti moramo čim bolj zdravo in aktivneje, kot smo bili vajeni doslej. Le tako bomo na jesen življenja še dovolj čili in ustvarjalni.”
Posebej izpostavlja spoznanja, nastala na podlagi izkušenj in študij: “Biti moramo socialno vključeni, posvečati čas tudi prostovoljstvu in po svojih močeh sodelovati ter biti solidarni z drugimi generacijami; tudi izven sorodstvenih krogov.”
V letošnjem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je Slovenija zasnovala več programov in nalog za delo z ostarelimi. Moči so združili politika, vlada, posamezne stroke, socialni partnerji, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, organizacije civilne družbe. Želja vseh je, da bi s temi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.
Primeri dobre prakse
V Istri med drugimi delujejo organizacije, društva in ustanove, ki dokazujejo, kakšna je lahko celovita skrb, pomoč in socialna vključenost ostarelih v vsakdanjiku. V dejavnosti ostarele vključujejo brezplačno, delo vodijo strokovnjaki ob pomoči prostovoljcev.
Helena Videtič iz koprskega dnevnega centra omenja, da združujejo ljudi, stare od 65 do 92 let. “Odprti smo od sedme zjutraj do sedme zvečer. Mnogi redno prihajajo, zlasti z bližnje okolice. Aktivnosti je veliko - od jezikovnih tečajev, pevskega zbora, klekljanja, igranja kart, gledališke in kulinarične skupine. Poglavitno je druženje in ohranitev bistrosti duha.”
Podoben center, imenovan Školjka, deluje v Piranu. Občinska organizacija Rdečega križa ureja in izvaja tudi pomoč in nego starostnikov na domu, pomoč pri vsakdanjih opravilih v zvezi z nego in gospodinjstvom ... O Školjki pa Helena Hostnikar pravi: “Starostniki iz piranske občine radi prihajajo, na voljo smo jim od 7. do 17. ure. Organiziramo niz dejavnosti za urjenje spomina, ostarelim prilagojeno telovadbo, peko peciva, izdelovanje predmetov iz gline, razvedrilne dejavnosti ...”
JASNA ARKO