Vloga in pomen mineralov v prehrani ljudi
Za normalno delovanje potrebuje človeško telo vrsto mineralov. Gre za snovi anorganskega izvora, ki jih najpogosteje najdemo v obliki soli. Nujni so za sintezo vitaminov v organizmu in so del encimatskih procesov, ali pa v njih sodelujejo. Pomemben je podatek, da lahko telo samo proizvede nekaj vitaminov, ne more pa tvoriti nobenega minerala.
Odpri galerijo
Foto: Bogdan Božič
MINERALI> Te snovi potrebuje človek sicer le v majhni količini, vendar pa lahko že odsotnost ali pomanjkanje zgolj enega minerala povzroči hudo bolezen. Minerali so namreč snovi, ki sodelujejo pri vrsti funkcij v organizmu in so pomembna gradbena snov.
Za življenje pomembne snovi
Človeško telo vsebuje okrog 70 elementov. 22 elementov (makro in mikro) je nujnih za življenje nasploh. Med makroelemente sodijo natrij, kalij, klor, kalcij, magnezij, fosfor in žveplo. Mikroelementi pa so železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, molibden, selen, fluor, mangan, silicij in vanadij.
Življenjsko pomembni so še nikelj, arzen in kositer. V nasprotju z organskimi snovmi (denimo z beljekovinami, maščobami), telo anorganskih snovi (makroelementov in mikroelementov) ne proizvaja samo, niti jih ne porabi. Iz telesa pa se izločajo s telesnimi tekočinami (blato, urin, potenje). Če jih použijemo s hrano, potrebe po teh snoveh le okvirno uravnavamo.
Klinično pomembni so zlasti kalcij, magnezij, fosfor, železo, jod, kobalt, cink, baker, selen, krom in molibden. Opisali bomo le nekaj za življenje nujnih mikroelementov in makroelementov.
Makroelementi
Kuhinjska sol - je najpogostejši izvor natrija. Priporočena količina jo štiri do sedem gramov na dan. Pri človeku, ki se močno poti, so potrebe po soli večje in znašajo tudi deset gramov ali več na dan. Človek dobi dovolj tega minerala s prehrano (2-5g/dan), vendar zaradi boljšega okusa hrano dosoljuje, tako da se použita količina a poveča na 10-15 gramov na dan.
Natrij - pomemben je za vzdrževanje vode v telesu in sodeluje pri vsrkavanju hranil iz prebavil. Primarno pomanjkanje natrija je redko, ker ga je že v hrani dovolj. Sekundarno pomanjkanje pa je lahko povezano z boleznimi gastrointestinalnega trakta in ledvic, pojavlja se pri zastrupitvi z vodo in pri močnem znojenju.
Simptomi pomanjkanja natrija se odražajo kot povečana nervoznost, pomanjkanje volje, šibkost, nizek krvni tlak, pojavljajo se mišični krči. Trajno pretirano uživanje natrija v obliki kuhinjske soli prispeva k pojavu visokega krvnega tlaka in, posledično, kot bolezni srca in ožilja.
Kalij - sodeluje v prenosu živčnih impulzov v mišice. Skupaj z natrijem in klorom vzdržuje ravnotežje vode v telesu. Sodeluje pri uravnavi krvnega tlaka in srčnega ritma. Pomemben je za vzdrževanje kislo-baznega ravnotežja v telesu, za delitev celic in delovanja nekaterih hormonov.
Potrebe po kaliju zadovoljujemo s pestro prehrano. Priporočena količina je od dva do šest gramov na dan. Ravnotežje se uravnava s pomočjo izločanja skozi ledvice.
Primarno pomanjkanje kalija je zelo redko, ker ga vsebuje dovolj tako živalska kot rastlinska prehrana. Pomanjkanje kalija se pojavi zlasti pri ljudeh, ki imajo neuravnoteženo in enolično prehrano. Prvi opozorilni znaki pomanjkanja so utrujenost in oslabelost mišic. Med simptomi so še srčne motnje, občutek teže in šibkosti v mišicah, upad krvnega tlaka, šibka koncentracija. Večje izgube oziroma potrebe po kaliju lahko opazimo pri nekaterih gastrointestinalnih in boleznih ledvic, ob uporabi diuretikov, glukokortikoitov in podobno.
Kalcij - 99 odstotkov kalcija je v kosteh in zobovju. Omogoča jim trdnost in stabilnost. Nepogrešljiv je za delovanje živčevja, sodeluje pri strjevanju krvi in uravnavanju krvnega tlaka. Odrasel človek potrebuje na dan okrog 800 miligramov kalcija.
Zelo veliko kalcija vsebujejo mleko in mlečni izdelki, žita, zelenjava, stročnice, trda voda. Njegova absorbcija je odvisna predvsem od pomanjkanja te snovi. Več kot ga je na razpolago, slabše se absorbira. Na absorbcijo kalcija vplivata zlasti vitamin D in dovolj velika količina beljakovin v vsakdanji prehrani. Absorbcijo pospešuje tudi laktoza. Prevelike količine fosforja upočasnijo njegovo absorbcijo.
Dolgotrajno pomanjkanje kalcija v organizmu povzroči rahitis pri otrocih ter osteomalacijo in osteoporozo pri odraslih. Dopolnilno zdravljenje s hormoni (estrogenom) ob dodajanju kalcija in fluora uspešno zavre nastanek senilne in tudi postmenopavzalne osteoporoze. Natrijev fluorid je idealen za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze.
Pomanjkanje kalcija povzroča krče v mišicah (tetanijo), parastenzije, zmedenost, hipotenzijo, srčne prevodne motnje, hiperpigmentacijo kože ... Vzroki za pomanjkanje so predvsem sekundarni - hipoparatireoidizem, pmanjkanje magnezija in vitamina D, akutni pankreatitis, nekatere ledvične okvare, hiperfosfatemija.
Magnezij - skrbi za delovanje mišic (kontrakcije), živčevja (prenos dražljajev), energetsko presnovo in mineralizacijo kosti. Magnezij sodeluje v delovanju okrog 300 encimov v človeškem telesu, predvsem tistih, ki se nanašajo na sintezo beljakovin in maščobnih kislin ter presnovo krvnega sladkorja. Magnezij sodeluje tudi pri uravnavanju krvnega tlaka (širi žile).
Priporočena dnevna použita količina magnezija znaša pri odrasem od 300 do 400 miligramov, pri nosečnicah pa tudi več. V mešani prehrani ga je komaj dovolj. Povečane potrebe po magneziju nastanejo pri ljudeh, ki so izpostavljeni stresu in pri športnikih.
Najnevarnejši posledici pomanjkanja magnezija v organizmu sta povečana celična propustnost za natrji, kalij in kalcij ter povečano sproščanje hormonov. Magnezij znižuje napetost gladkih mišic v stenah arterij in tako znižuje krvni tlak, s čimer vpliva tudi na srčna obolenja. Ta snov vpliva tudi na topnost oksalnih kamnov v urinu.
Posledice pomanjkanja magnezija se odražajo tudi v nosečnosti. Če gre za občutnejše pomanjkanje te snovi, lahko pride do povečanja števila spontanih splavov, smrti plodu, predčasnega poroda.
Vzrokov za pomanjkanje magnezija je več, tudi neuravnotežena prehrana z veliko ogljikovih hidratov in maščob, nepravilno pripravljena hrana, hrana z malo magnezija, otežena absorbcija magnezija iz črevesja, izguba telesnih tekočin in tudi povečano izločanje magnezija z urinom in znojenjem. Na izkoristek magnezija vplivajo kalcij, beljakovine, maščobe, sladkor, anorganski fosfati, tiamin, vitamini D, E, C in cink, baker ter selen. Pomanjkanje magnezija lahko povzroča krče mišic, parestenzije, letargijo, navzejo, bruhanje, želodčne krče, srčne aritmije.
Fosfor - sodeluje pri vseh za življenje pomembnih funkcijah. Najdemo ga v vseh celicah. Poleg kalcija je najpomembnejša sestavina kosti in zob. Ena od temeljnih vlog fosforja je pretvorba pridobljene energije v delovanje mišic. Nepogrešljiv je pri vseh presnovnih procesih in vpliva na uravnavanje kislosti ter bazičnosti.
Odrasel človek potrebuje na dan okrog 800 miligramov fosforja, nosečnice in doječe matere pa 1200. Veliko fosforja je v umetnih pijačah in mesnih izdelkih. Prevelika količina fosforja preprečuje absorbcijo železa, kalcija, magnezija in cinka.
Uravnotežena pestra prehrana vsebuje dovolj fosforja, zato se pomanjkanje domala ne pojavi. Največ fosforja vsebujejo mleko in mlečni izdelki, meso, goveja jetra, stročnice, oreški, žita in ribe.
Znaki pomanjkanja fosforja so splošna oslabelost, izguba apetita, bolečine v kosteh, otrplost sklepov, razdražljivost, oslabele mišice, preobčutljivost kože, otežen govor, tresenje rok, oteženo dihanje, oslabelost srčne mišice, osteomalacija, slabokrvnost, nagnjenost k infekcijam zaradi slabše funkcije belih krvnih telesc, podaljšane krvavitve in podobno.
Žveplo - pripomore k razstrupljanju telesa. Nase veže različne snovi in jih izloča s sečem. Žveplo potrebujejo za rast lasje, koža in nohti. Dnevna prehrana presega potrebe po žveplu. Naravni viri žvepla so jajca, meso mleko in mlečni izdelki, oreški, zelenjava, fižol in grah. Pomanjkanja žvepla ni znano.
Klor - skupaj z natrijem (kuhinjska sol) ima pomembno vlogo pri uravnavanju vode v organizmu. Ta element je sestavni del želodčne kisline. Pomemben je za normalno delovanje celic. Največ ga dobimo s soljo.
Izgube klora in potrebe po njem so povezane zlasti s NaCl. Pomanjkanje klora se izraža v slabi prebavi, šibkosti mišic in krčih ter v motnjah pri delovanja srca.
Dr. LUCIJAN CENCIČ