“Ni vse v robotiki, pomembna je človečnost”
Konec novembra se je pred tremi desetletji kirurški oddelek izolske splošne bolnišnice (SBI) iz starega mesta Izola kot prvi bolnišnični oddelek preselil v tedaj novogradnjo - A trakt bolnišnice na hribu. Ta pomembni dogodek so obeležili minuli petek v prisotnosti zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki je v SBI tudi sam delal vrsto let.
Tako so gradili A stavbo izolske bolnišnice - posnetek je iz avgusta leta 1976 Foto: Arhiv Pn
Čeprav so gradnjo izolske bolnišnice razdrobili v več delov in se je ta vlekla vrsto let, stavba še dandanes ni končana. Manjka ji namreč še centralni urgentni blok, da pa ga bodo lahko povezali s preostalo, že zgrajeno bolnišnico, bodo pred tem morali z južnega pročelja urediti še glavni vhod z avlo.
Morda bolniki ne vedo, da je vhod ob privozu za rešilce, kjer vstopajo bolniki in obiskovalci, le začasni stranski vhod. Glavni je zgrajen le v surovem stanju na južnem pročelju in čaka na ureditev, česar se bodo v SBI lotili v začetku prihodnjega leta.
Razseljena bolnišnica
Izolska kirurgija je bila pionirka v novogradnji, v traktu A, ki so ga slovesno predali namenu 28. novembra leta 1982. V treh desetletjih, ko so zgradili še B trakt, se je površina, namenjena SBI, občutno skrčila. Danes del za bolnišnico zgrajenih prostorov uporabljajo srednja zdravstvena šola, Fakulteta za vede o zdravju in srčni center MC Medicor. Spremenila se je tudi notranja organizacija bolnišnice, ki jo zdaj tvorijo oddelki za kirurgijo, pediatrijo, interno medicino, ginekologijo s porodništvom in oddelek skupnih medicinskih služb ter uprava. Posamezni oddelki imajo še več odsekov in strokovnih dejavnosti.
Zgodovina SBI je pestra in dokaj drugačna od nastanka in razvoja drugih regionalnih bolnišnic. V brošuri, ki so jo izdali ob počastitvi tridesete obletnice delovanja kirurgije na novi lokaciji, sedanji direktor Jani Dernič med drugim navaja, da je zasnova bolnišnice nastala zaradi nuje - prebivalci Cone B Svobodnega Tržaškega ozemlja so po priključitvi Trsta Italiji ostali brez zdravstvene oskrbe.
Želja in potreba po bolnišnici na enem mestu sta se krepili od leta 1955 dalje. Do leta 1982 so prebivalci slovenske in severnega dela hrvaške Istre morali hoditi na zdravljenje v različne kraje - v Piran, kjer so bili okulistični, otorinolaringološki in infekcijski oddelek, v Izolo, kjer je bil kirurški oddelek, v Koper, kjer sta delovala ginekološki oddelek s porodnišnico in patološki oddelek, v Ankaranu pa sta delovala interni in nevrološki oddelek.
Šele leta 1971 je padla odločitev, da bo bolnišnica zrasla na hribu nad Izolo, leto zatem so za gradnjo položili temeljni kamen. Gradnja A objekta se je pričela leta 1975. Za bolnišnično gradnjo so prispevali denar tudi prebivalci v obliki samoprispevkov.
Že od samega začetka je bilo znano, da jo bodo gradili v več fazah. Načrtovana gradnja je bila občutno obsežnejša kot je površina, ki jo dandanes uporablja SBI. Zato so nekatere dejavnosti v SBI še zdaj umeščene le na začasni lokaciji, selile se bodo, ko bodo, predvidoma do konca leta 2014, ob SBI zgradili centralni urgentni blok za centralno urgentno službo. V njej bosta tudi dve manjši operacijski dvorani.
Najprej se je leta 1982 v A trakt vselil kirurški oddelek, do konca leta 1985 pa še glavnina preostalih. Koprska porodnišnica z oddelki v starem Kopru se je preselila nazadnje, leta 1997.
Drugod se med tem že selijo
Med tem, ko so dograjevali izolsko bolnišnico, se je A objekt že postaral in zob časa mu ni prizanašal. Ker je ta gradnja - glede na sodobne standarde in normative - dokaj nekakovostna in je bila SBI prav zato najbolj energetsko potratna bolnišnica v državi, je letos s pomočjo evropskega denarja stavbo energetsko sanirala.
“Trideset let je v razvitem svetu dolga doba za delovanje bolnišnice v neki zgradbi,” je na petkovi slovesnosti izpostavil Dernič. “Med tem po navadi že zgradijo novo bolnišnico in oddelke preselijo v sodobno zgradbo.”
Dernič priznava, da slabo poslovanje z rdečimi številkami meče slabo luč na SBI, zato bo treba ta problem v kratkem razrešiti.
Veliki cilji
Zadnjih deset let se je v SBI povečalo število ambulantnih obravnav, saj je bila ta bolnišnica med prvimi, ki je začela pospešeno razvijati ambulantno obravnavo. Vsako leto opravijo ambulante skupaj okrog 140.000 pregledov, dva krat toliko kot pred petnajstimi leti. Zadnjih deset let se je povečalo število hospitalizacij - vsako leto prebije v SBI na zdravljenju okrog 15.000 bolnikov, kar je za četrtino več kot pred desetimi leti. Ob tem opravljajo tudi tako imenovane neakutne obravnave in paliativno zdravljenje.
Kljub temu pa ima SBI še velike cilje. V.d. strokovnega direktorja Felice Žiža omenja: “Postati želimo konkurenčna bolnišnica v EU, ko se bodo konec prihodnjega leta odprle zdravstvene meje, in najboljša regionalna bolnišnica v državi. Nekaj podlag za to že imamo - že pred osmimi leti smo preiskave digitalizirali, uvedba telemedicine je že utečen način dela, prvi smo uvedli invazivno kardiologijo in prve mesece prihodnjega leta pričakujemo pridobitev mednarodne akreditacije - certifikat za kakovostno in varno oskrbo bolnikov.”
Svojo dejavnost na področju specialističnih ambulant nameravajo razširiti tudi na terenu. Žiža omenja, da se s sežansko bolnišnico o tem že dogovarjajo, načrti pa segajo tudi na severni del hrvaške Istre (Buje, Umag), še zlasti, ker bo Hrvaška kmalu del EU. “Ambulante načrtujemo domala po vsej Primorski.”
Sodobni načini zdravljenja
Sodobno obravnavo in zdravljenje bolnikov je po oceni Žiže zaznati v vseh specialnostih, pospešeno tudi v kirurgiji. Ta se deli na sedem dejavnosti - na abdominalno, travmatološko, urološko, vaskularno, dejavnost otroške kirurgije, na kirurško urgenco in na področje dnevne bolnišnice.
“Abdonimalna kirurgija je po strokovnosti zelo cenjena v slovenski medicini,” omenja Žiža in dodaja, da načrtujemo razširitev laparoskopske kirurgije. Strokovno dobro razvita je tudi kirurgija jeter. “Med drugim načrtujemo še hematoonkološko dejavnost. Pohvalimo se lahko s kakovostnimi travmatološko dejavnostjo, nevrokirugijo, vaskularno in urološko dejavnostjo, in še bi lahko našteval. Načrtujemo razširitev na področju ortopedije in kardiokirurgije, kjer smo nekoliko zastali. V zasnovi je še razvoj plastične kirurgije.”
SBI je med prvimi regionalnimi bolnišnicami pričela razvijati dnevno bolnišnico. Gre za oskrbo bolnika, ki se zglasi na poseg, ostane čez dan na opazovanju, zvečer ga odpustijo v domačo oskrbo. Takšno zdravljenje se že nekaj časa uveljavlja v razvitem svetu. Gre za lažje posege, pri katerih, če se ne pojavijo zapleti, ni potrebna hospitalizacija bolnika.
Kot bi tekel za vlakom ...
Bolnišnica ima 300 postelj, povprečna ležalna doba pa je vse krajša in znaša 4,4 dneva. V SBI pošiljajo bolnike na zdravljenje tudi druge bolnišnice, del dejavnosti že opravljajo tudi na klinični (terciarni) ravni. Iz drugih splošnih bolnišnic pošiljajo obolele zlasti na invazivno srčno diagnostiko in terapijo, na vstavitev srčnih spodbujevalnikov, na slikovno diagnostiko. Veliko bolnikov prihaja od drugod v SBI na lastno željo, tudi zaradi dobrega slovesa posameznih specialistov.
Tako pravi vodja kirurške dejavnosti v SBI Mladen Gasparini, ko opisuje razvoj medicine in prilagajanje dela v praksi. V šali dodaja, da nenehno tečejo za tem vlakom, navkljub naporu, saj je želja po znanju velik motiv vseh 16 kirurgov in celotne kirurške dejavnosti.
Gasparini poudarja, da so že zdaj povsem primerljivi s preostalimi bolnišnicami v državi in tudi v razvitem evropskem prostoru in po svetu. “Želimo si še nekaj dodatne nove opreme in nekaj kadrovskih okrepitev, vendar nam že zdaj izkušnje in primerjave potrjujejo, da smo enakovredni drugim.”
Mladen Gasparini poudarja, da ni vse le tehnologija, robotika, tehnika: “Pomembno je, kako se bolnik počuti, kakšno je njegovo bivanje pod bolnišnično streho. Njegovo bivanje ni le operacija, je mozaik, sestavljen iz veliko drobnih koščkov, malenkosti ... Želimo nuditi kakovostno zdravstveno storitev in se bolniku približati tudi po človeški plati.”
Denarja je in bo manj
Tudi minister Tomaž Gantar priznava, da “je bil oddelek kirurgije v SBI vselej eden boljših, zelo veliko je bilo postorjeno v teh treh desetletjih, najpomembnejši pa so, kot vselej, ljudje. Ti so zgrabili priložnost in sprejeli izziv ter to dejavnost spravili na sedanjo, kakovostno raven, ki mora biti tej bolnišnici v ponos.”
Dodaja, da mora SBI tudi v prihodnje bdeti nad kakovostjo in skrbeti za strokovni razvoj, za dobro dostopnost za bolnike. “Bolnik mora biti na prvem mestu. Verjamem, da to v SBI znajo in se tega dobro zavedajo, saj sem tudi sam delal tukaj. Če bodo vse to upoštevali, ni bojazni za njen obstoj in razvoj,” dodaja minister.
Glede sedanjih kriznih razmer, ki se odražajo tudi v zdravstvu, Gantar dodaja: “Zavedati se moramo, da je denarja za vse, kar bi si želeli ponuditi in kar medicina zna in zmore ponuditi, premalo. Z denarjem, ki je na voljo, je treba čim bolj racionalno ravnati. V tem pa je težava vseh bolnišnic - ob devetmesečju je izgubo pridelalo 18, največji problem pa je bil ravno v SBI. Nekaj korakov je že, bilo storjenih, a to bolnišnico čaka še veliko dela, da prebrodi najhujše težave glede financiranja in zmanjšanih prilivov denarja v prihodnjem letu in se prilagodi načinu dela v drugačnih razmerah ter sodobnim trendom pri delu z bolniki.”
JASNA ARKO