Korupcija je hkrati tudi modna tema

Če se o korupciji v zdravstvu doslej ni govorilo, je zdaj to že modna tema. Neproduktivno je o njej govoriti povprek, učinkoviteje bi bilo, če bi se z njo spopadel in jo prijavil vsakdo, ki nanjo naleti. Pojav je treba preganjati, kar je pristojnost policije in sodstva.

Ocena, da naj bi koruptivno vsako leto v zdravstvu poniknilo 300 milijonov evrov in več, ni točna. Za zajezitev korupcije so nujni sistemski ukrepi, so menili na strokovnem posvetu Management in vodenje v zdravstvu minuli teden v Portorožu. Koruptivnosti in etiki v zdravstvu so namenili tudi okroglo mizo.

Na njej je z ministrstva za zdravje sodeloval le Tadej Štular. Ni prišel niti predsednik strateškega sveta za zdravstvo Darko Jazbec, ki odsotnosti ni opravičil. Sodelovala pa sta še prof. dr. Bojana Beović z infekcijske klinike kliničnega centra in Dorjan Marušič, član visoke svetovalne skupine EU komisarja za zdravje.

Netočni podatki

Slovenija namenja za investicije v zdravstvu okrog 50 milijonov evrov na leto, številka pa se znižuje. Nekateri navajajo, da v slovenskem zdravstvenem sistemu na leto koruptivno ponikne od 300 do celo 500 milijonov evrov in da je v korupcijo vpletenih okrog sto ljudi. Je to res?

Marušič ocenjuje, da je številka pretirana, da pa je tudi zdravstvo podvrženo korupciji: “Po podatkih EU je Slovenija po koruptivnosti v vrhu lestvice, zagotovo je nekaj te korupcije tudi v zdravstvu. Spopad s tem pojavom pa ni naloga ministra in ministrstva. Ne more zdravstveni minister reševat vročih kostanjev drugih resorjev. To je, med drugim, stvar za to pristojnih organov - policije in sodstva,” je prepričan. “Nujno potrebujemo jasne sistemske ukrepe v zdravstvu, z njihovo pomočjo bodo zadeve bolj transparentne, možnosti za korupcijo pa veliko manj.”

Kje je bolnik?

Še posebej Marušič izpostavlja skrb za bolnika: “Zdravstvo se ubada z gradnjo, vodovodnimi cevmi, obnovami, vzdrževanjem stavb in zdaj s korupcijo ... Kje pa je bolnik? Kje je kakovostna oskrba, kje je kakovost dela in varnost bolnikov? Zdravstvo je treba očistit zadev, ki vanj in v delo zdravstvenega ministra ne sodijo. Tudi glede košarice pravic in zavarovalništva.” Dodaja, da so prav pri tem zavarovalniški lobiji v parlamentu hitrejši od ministrstva za zdravje.

Če bi - v enem letu se to sicer ne da - sistemsko uredili zdravstvo, bo bistveno laže upravljati ta sistem. Nujni pa so poleg druge zakonodaje tudi zelo otipljivi standardi - o izobraževanju, prodaji, naročanju ...“Le tako dejanj, ki dišijo po korupciji, ne bo veliko ali jih sploh ne bo.”

Kaj je in kaj ni korupcija?

Na nedorečena pravila igre v zdravstvu, ki dopuščajo tudi možnost za korupcijo, ker niso sistemsko urejena, opozarja tudi Bojana Beović: “Gre za področje sodelovanja zdravstvenih delavcev z industrijo, ki proizvaja različne izdelke, ki jih zdravstvo uporablja. Zdravstveni delavci te proizvode nato predstavljajo kolegom, da bi jih lahko zajeli v načine zdravljenja bolnika. Gre za predstavitev z vidika uporabnosti in vpeljave v zdravljenje ... Ko pa nekdo tak posamični izdelek uporabi, se lahko pojavi očitek, da je koruptiven - ker je uporabil prav določen izdelek ...”

Sprašuje se tudi: “Če gre za plačilo zdravstvenim delavcem, ki predavajo, denimo o nekih novih zaščitnih rokavicah, in to predavanje plača industrija - ali je to korupcija?”

Razpisi niso prilagojeni

Nekateri zagovarjajo skupne razpisov in objave javnih, centralnih naročil. vendar pa je hkrati težko poenotiti potrebe vseh povsod, zadostiti vsem posamičnim potrebam v vseh javnih zavodih.

“Nesmiselno je imeti postopke javnega centralnega naročanja za vsako malenkost,” meni Tadej Štular in dodaja: “Tudi tem postopkom pritikajo koruptivnost, saj je korupcija že šlager sezone. Treba pa jo je pravnomočno ugotoviti. Potrebujemo pa tudi za to področje kakovostne sistemske ukrepe, zelo jasno načrtovanje, zelo jasen protokol, opredelitev strokovnih kadrov.”

Štular opozarja, da je v Sloveniji glede investicij v zdravstvu na voljo zelo ozek nabor ponudnikov, ki se prijavljajo na javne razpise.

Čeprav so razpisi objavljeni tudi na območju EU, na skupnem portalu, se ponudniki z drugih območij EU nanje ne prijavljajo.

Štular pojasnjuje: “Pa ne zato, ker bi bili pisani na kožo posameznikov, temveč zato, ker ni širšega interesa. Pri dobaviteljih opreme pa so mnogi, ki se prijavljajo, le podaljšana roka tujih ponudnikov in proizvajalcev.”

JASNA ARKO

---