Shujšal za 50 kg in postal mister Kopra

Zgodba Vedrana Stepančiča ni povsem navadna zgodba mladeniča, ki se je bolj kot ne naključno prijavil na tekmovanje za mistra Kopra in zmagal. 22-letni študent farmacije iz Izole je še pred tremi leti tehtal 135 kilogramov, nato pa se je odločil in shujšal kar za 50 kilogramov. Veliko osebno zmago je kronal z uspehom na lepotnem tekmovanju, že po prvem sprehodu po pisti pa je vedel, da je našel tudi svoj novi poklic.

Odpri galerijo

“Hujšati sem začel pred dobrimi tremi leti. Takrat sem imel nekaj več kot 135 kilogramov. No, nazadnje sem se tehtal, ko sem imel 135 kilogramov. To je bilo po maturi na piranski gimnaziji,” se trenutka odločitve spominja Vedran Stepančič.

Hujšanje na vse ali nič

Pred tem se je že večkrat poskusil znebiti odvečnih kilogramov, vsak neuspeh pa je pomenil novo razočaranje in izgubo motivacije. “Potem pa je prišel trenutek, ko sem sam pri sebi razčistil, kaj hočem. Šel sem na vse ali nič. Vse misli in energijo sem usmeril v ta cilj.”

V otroštvu se je veliko ukvarjal s športom, imel je skoraj idealno težo. Rediti se je začel v osnovni šoli, ko je imel, kot pravi, še znosnih 10 do 15 kilogramov preveč. Kriza je nastopila v drugem letniku gimnazije, ko se je poškodoval in se ni mogel več ukvarjati s športom. “Sprožila se je verižna reakcija,” opisuje Stepančič, ki kot glavnega krivca izpostavi sladkarije. Te je imel vedno rad, najraje čokolado in krofe. Danes gre mirno mimo njih, najraje pa je tuno.

Sladkarije in hitra hrana so problem v prehrani mnogih najstnikov po vsem svetu. “S tem so povezani tudi problemi zdravja. Tudi sam sem bil na meji resnih zdravstvenih težav. Nekajkrat me je zbodlo pri srcu. Ne le da sem imel slabo samopodobo, kritično je bilo tudi zdravje,” se spominja.

Ko se dokončno odločiš, kaj želiš, je treba vztrajati, meni Vedran. Preprosta življenjska resnica, ki pa jo je toliko teže udejanjiti v praksi. “Kot pri vsaki stvari je tudi pri hujšanju najteže začeti,” razmišlja Stepančič, ki se je tega lotil večinoma sam. “Zahvaliti se moram svoji družini, ki mi je stala ob strani. Doma so bili nad mojo nenadno odločnostjo šokirani, saj so me prej večkrat prepričevali, naj kaj naredim. A drugi ti ne morejo pomagati, zase lahko kaj storiš le sam. Med uspehom in neuspehom odloča posameznikova volja.”

Med hujšanjem se ni držal nobene diete. Je pa veliko vedel o njih, saj je “poskusil že vse, ki obstajajo”. Dobro je vedel, kaj mora najprej črtati z jedilnika: hitro hrano, ocvrte jedi in seveda sladkarije, ki jih je imel najraje. Krompir in testenine je jedel še naprej, a v zmernih količinah. “Vsak sam najbolje ve, kako oblikovati svoj jedilnik. Na začetku je bilo težko, potem pa sem se navadil.”Rezultati so ga navdušili. Zastavljal si je mesečne cilje, ni se neprestano tehtal, bolj je opazoval svojo postavo v ogledalu. “Pa pri oblačilih se je poznalo,” pravi Vedran, ki že več kot eno leto tehta samo 85 kilogramov.

“Da bi se spet zredil? Nemogoče! Ko doživiš tako spremembo, je nemogoče, da bi šel nazaj. Sam sebe preveč cenim, da bi se spet zapustil. Drugače gledam na hrano, drugače razmišljam.”

Njegov novi jedilnik spet ni nobena znanost: veliko sadja in zelenjave ter hrane, bogate z minerali, vitamini in hranilnimi snovmi. Pa nekaj fitnesa za izoblikovanje telesa.

“Na začetku hujšanja nisem telovadil, potem pa sem postopoma začel teči, kolesariti in plavati. Če ima človek preveč kilogramov, vsakodnevna opravila, gibanje, hoja pomenijo napor. Zdaj pa imam kondicijo in gibanje mi je prišlo v navado. Najbolj mi je všeč kolesarjenje; odkrivam nove kraje, zanimivosti, pomeni mi tudi način druženja.”

Prijava v zadnjem hipu

Že vrsto let si je želel podobne izkušnje, kot je tekmovanje za mistra Kopra. “Čutil sem, da imam nekaj v sebi, in občutek je bil pravi. Želim si nadaljevati v tej smeri, želim postati maneken, fotomodel. To me veseli,” priznava Vedran.

Naslov mistra Kopra je zanj nagrada, o kakršni je včasih lahko le sanjal. “Čutim neizmerno zadovoljstvo. To je plačilo za trud, ki sem ga leta vlagal. Tega ne morem opisati z besedami,” je navdušen nad presenetljivim uspehom, saj se je na tekmovanje prijavil zadnji hip.

“Lani sem si ogledal izbor, tako da sem vedel, da je približno v tem času. A na koncu sem skoraj zamudil rok za prijavo,” pripoveduje.

Svojo odločitev je bližnjim zaupal šele, ko se je že prijavil. “Nisem slutil, da lahko zmagam, vedel pa sem, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da uspem.”

Na izboru je bil najprej na vrsti predstavitveni ples, ki ga je Vedran nekako preživel, a plesalec ravno ni, priznava. Nato so sledili trije izhodi: v športnih oblačilih, kopalkah in večerni obleki. Takrat je našega sogovornika prevzel poseben občutek. Nekako se je zavedal, da je rojen za kaj takega.

“To je treba doživeti”

“Na odru sem izklopil vse. Videl sem samo luč, in vedel sem, kaj moram narediti. Treme nisem imel, tudi na konkurente se nisem oziral,” se spominja. “Pred razglasitvijo sem bil v svojem svetu. Ko sem slišal svoje ime, sem ostal brez sape, srce mi je prenehalo biti ... Po nekaj sekundah sem se vrnil v realnost in odšel po priznanje. Tega občutka se ne da opisati. To je treba doživeti.”

Če na koncu ne bi izgovorili njegovega imena, bi bil malce razočaran, priznava. “A že to, da sem se prijavil in nastopil, mi je veliko pomenilo.”

Občutkov ob zmagi je bilo veliko. In še trajajo. “Še danes ne dojemam, kaj se je zgodilo. To je velika sprememba, zadovoljstvo, ki bo trajalo vse življenje. O tem bom pripovedoval svojim otrokom.”

Vedran Stepančič rad študira farmacijo, veselijo ga tudi tuji jeziki. A kljub temu upa, da bo čez pet let v Milanu nastopal na modnih revijah vrhunskih kreatorjev in poziral pred kamerami. “To je moja želja,” je odkrit. “Modni svet me zelo zanima. Na pisti čutim neizmerno veselje in zadovoljstvo. To me osrečuje.”

Dobro se zaveda, da mora izkoristiti priložnost, ki se mu je ponudila. “Želel bi si, da bi ta občutek trajal čim dlje, zato bom nadaljeval v tej smeri. V nasprotnem primeru bi mi bilo žal vse življenje, v to sem prepričan.”

Splačalo se je

“Največja napaka pri hujšanju je, da opustiš vse skupaj in se naješ,” razmišlja Vedran. “Ko enkrat popustiš, te to najbolj potolče. Da ponovno dobiš zagon, potrebuješ veliko časa. A vendar, splača se shujšati. Samozavest se močno dvigne, prav tako kvaliteta življenja. Meni je pomembneje, da čutim zadovoljstvo v sebi, kot pa to, kako me vidijo drugi.”

Ko je tehtal 135 kilogramov, se ni preveč dobro počutil, priznava. “Čeprav je res, da so tisti, ki so me takrat sprejeli takega, kot sem bil, še danes moji pravi prijatelji. Saj vemo, kakšni so ljudje. Eni izžarevajo zadovoljstvo ob tvojem uspehu, drugi pa samo tako govorijo.”ALJA TASI

---