Grki so prejemali dodatek za točen prihod v službo

Najbolj zelen grški otok v Egejskem morju, Samos, kjer se v zelenju in številnih lepih zalivčkih s kristalno čistim morjem spočije duša, je letos pravi simbol žrtve grške krize. Že hotel, plaža, pa sprehod po ulicah glavnega mesta Vathija so dajali vtis, da turistov ni preveč. Sicer ponavadi prijazni domačini ali hotelski delavci so, ko je beseda nanesla na razmere pri njih, postali zgovorni.

Odpri galerijo

Ko mi je urednica Sobote pred odhodom zaželela lep dopust in mi mimogrede rekla, pa prinesi s sabo še kakšen tekst, sem bil prepričan, da njene želje ne bom uslišal. Že res, da je Grčija v težavah, a izkušnje s počitnikovanjem na otokih so mi dale vedeti, da je tam drugače. Toda tokrat je imela urednica prav. Prinesel sem tekst.

Grška kriza je evropska

Grčija, priljubljeni cilj počitnikovanja številnih Slovencev, je letos zamajala ne le evropsko, temveč tudi svetovno gospodarstvo, ki se le s težavo pobira po hudi recesiji. Njen notranji in zunanji dolg, ki naj bi znašal okoli 300 milijard evrov, je letos po prikrivanju realnega stanja in prikrojevanju podatkov z vso dramatičnostjo izbruhnil na površje. Zamajal je evro in celotno Evropsko unijo, ki je bila Grkom vedno pripravljena spregledati njihovo samovoljo in odstopanje od skupnih pravil.

Grški finančni zlom je razkril tudi vse privilegije državne kaste, ki je sicer vedno tarnala, kako se ji menda jako slabo godi. Je potem kaj čudnega, če so Nemci, Nizozemci in Britanci po vsem videnem in po pomoči, ki jih je udarila po žepih, letos dopustovanju v Grčiji obrnili hrbet?

“Za nas se nič ne spremeni, pa naj bo na oblasti PASOK ali Nova demokracija. Vsi so isti,” domače dogajanje komentirajo otočani. Grčijo po zlomu diktature polkovnikov leta 1974 obvladujeta dve politični dinastiji, Papandreu in Karamanlis. Desnosredinsko usmerjeno stranko Nova demokracija je do poraza na lanskih volitvah vodil Kostas Karamanlis (stranko je ustanovil njegov stric), ki je še vedno ključni mož stranke; grško panhelensko socialistično gibanje PASOK, ki zdaj vodi državo, pa Georgios Papandreu (stranko in državo sta že vodila njegov ded Georgios, ki je bil prvič premier ob koncu 2. svetovne vojne, v osemdesetih in devetdesetih letih pa oče Andreas).

Prav leva vlada je morala priznati, da je država tik pred bankrotom, in sprejeti vrsto nepriljubljenih odločitev, ki zaradi silovitega odpora sindikatov in navadnih ljudi državo počasi peljejo v kaos. Za 100-milijardno pomoč EU in finančnih institucij, ki spet rešujejo predvsem grške banke, pa je bilo potrebno močno zategniti pas. Zdaj so celo dobili obisk trojke EU, tako kot Slovenci leta 1991 on osamosvajanju. Kar tudi priča o resnosti stanja.

Privilegiji

Jasno je, da se je težko odpovedati nepotrebnim zaposlitvam v državni upravi, ki se je v zadnjem desetletju podvojila, pa 13., 14. in 15. plači. Najbolj bizaren privilegij so nam izdali kar domačini, ki imajo do Aten nekako tak odnos kot Primorci do Ljubljane. Državni uslužbenci so prejemali poseben dodatek za točen prihod v službo! Zamujanje je namreč njihov nacionalni šport, tako kot vzklik “Siga, siga! (Počasi, počasi!)”

No, med dopustom pa sem spoznal, da privilegiji segajo tudi v zasebni gospodarski sektor, ki živi od ladjarstva, pridelave sadja in oljk ter najmočnejše panoge - turizma. Najem avtomobila je v turističnih krajih nekaj vsakdanjega, kot bi v gostilni naročil pivo. In ko ti prijazna mladenka ob podpisu najema in predaji ključev mimogrede navrže: “Saj res, pojdite najprej na črpalko, obeta se neka stavka,” malo čudno pogledaš.

Teden dni brez goriva

Šele ko sem jo vprašal, kakšna, je povedala, da vozniki cistern ves teden ne bodo dostavljali goriva. Na črpalki ni bilo nobene panike, popoldne pa so se na kar številnih in malo obljudenih črpalkah začele nabirati vrste. Medtem ko se je po dveh dnevih stavke Grčija že skoraj ustavila in je na črpalkah večinoma pisalo “Goriva ni!”, so na Samosu še veselo točili gorivo. To je vsaj mala prednost otoka, ki je na meji s Turčijo in je bil še pred nekaj leti napol pod vojaško upravo. Gorivo so namreč dostavljale kar vojaške cisterne ...

Toda drugje je po tednu dni stavke zavladal kaos. Tudi 10-kilometrske kolone tovornih vozil pred črpalkami, prazne police trgovin, pokvarjeno sadje za izvoz, podivjane cene kmetijskih pridelkov. Na Kreti, največjem otoku, je 100.000 turistov puščalo avtomobile kar na cestah, ko jim je zmanjkalo goriva.

Vozniki in lastniki prevozniških podjetij, ki so se pred ministrstvom za promet v Atenah pretepali s policijo in večinoma niso ubogali vladnega ukaza o vpoklicu, so vse prej kot reveži. Prevozniške licence izdajajo za 40 let (že 30 let ni novih), prodajajo pa za najmanj 300.000 evrov. Vlada je na pritisk EU sprejela sklep o odprtju prevozniškega trga. Večina stavkajočih je zavrnila vladni ukaz o prepovedi stavke, tisti, ki so ga sprejeli, pa so dopis obešali na vozila, ki so jih spremljali policisti. Gorivo je razvažala tudi vojska. Svoj lonček so pristavili še kontrolorji letenja, in turistični delavci so bili (to smo lahko videli tudi na Samosu) na robu živčnega zloma.

Zakaj podtikajo požare

Kot da to ni bilo dovolj, so Samos v desetih dneh zajeli trije podtaknjeni požari. Otok si je komaj opomogel po grozljivem požaru pred desetimi leti, ki je požrl tretjino otoka, že je neki neuravnovešen domačin vsako leto netil nove požare. Kar je bila v Grčiji stalna praksa. Kdor je želel graditi, je požgal gozd, ki potem ni bil več zaščiten, črna gradnja pa je v Helenski republiki tako ali tako vsakdanji pojav.

Tako je bilo vse do leta 2007, ko je nekdo požgal pol Peloponeza, zraven pa še osem vasi in 40 ljudi. Od takrat gre vsak, ki ga zasačijo, tudi če je neprišteven, v zapor, premoženje pa mu zasežejo. Še vedno pa se na požarišču lahko gradi ... Najbrž podkupljenega norca na Samosu je sodnik seveda vedno izpustil iz zapora, vse do leta 2007 ...

Letos, ko je Grčija na kolenih in ji anarhistična skupina Sekta revolucionarjev, ki je prevzela krivdo za uboj novinarja Sokratisa Giolasa, grozi z atentati tudi na turiste, so se na Samosu zvrstili trije požari. Vsi trije v naseljih, vsi trije v stoletnih gozdovih, posebnostih otoka.

Prvega sem lahko opazoval iz hotelske sobe, drugega pa je oznanjal gost dim in preleti canaderjev, tretji pa je izbruhnil nekaj dni po odhodu domov. Vsi zanesljivo niso bili naključni. Ko se je namreč vnelo kakih 400 metrov od prvega požarišča, je nenadoma zagorelo v krogu (na fotografiji). Očitno namenoma. Tudi turisti smo morali žrtvovati najeta vozila za potrebe gasilcev in policistov, ki so prišli na pomoč iz Aten.

Po zadnjih podatkih gre za gospodarski terorizem. Nekateri lastniki hotelov v Grčiji imajo namreč hotele tudi v sosednji Turčiji, kjer je donos večji. Trije pastirji, ki so jih zaprli, najbrž niso kar tako požigali ...

ROK MAVER

---