Na raka v ustih prvi naletijo zobozdravniki

Rakave bolezni so v razmahu, vse več jih je tudi v ustni votlini. Zobozdravniki jih praviloma prvi odkrijejo. Junija je na to opozoril Evropski parlament, evropski svet zobozdravnikov (Council of European Dentists) pa opozarja, da je rak v ustni votlini na desetem mestu po pojavnosti raka v EU. Tega se zaveda tudi slovenski odbor za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici (ZZ) in izpostavlja pomen rednih pregledov zobovja. Ljudje pa se jezijo, ker mnogi še vedno ne uspejo priti do osebnega izbranega zobozdravnika. Zakaj ne?

Nedavno je slovenski odbor za zobozdravstvo pri ZZ ob obeležitvi evropskega dneva ustnega zdravja z geslom Zobozdravniki rešujejo življenja javnosti sporočil, da je nujno redno pregledovanje stanja zobovja in ustne votline. Ob tem so se znova razjezili tisti, in ni jih malo, ki si prizadevajo priti do osebnega izbranega zobozdravnika, a jim to ne uspe, saj so zobozdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu ali s koncesijo, prezasedeni in nove bolnike zavračajo.

Rak v ustni votlini

Že konec junija so v Evropskem parlamentu razpravljali o pojavnosti raka v ustni votlini. Evropski svet zobozdravnikov (Council of European Dentists) je opozoril, da je rak v ustni votlini na desetem mestu po pojavnosti vseh vrst raka v EU. Vsako leto odkrijejo približno 75.000 novih primerov, pogosteje pri moških. Doba preživetja pri pozno odkritih primerih je nizka.

Pojav tega raka narašča, večinoma zaradi izpostavljenosti rizičnim dejavnikom (kajenje, alkohol, nezdravo življenje, okužba s HPV). Preventiva in zgodnje odkrivanje lahko v veliki meri zmanjšajo posledice te obolevnosti.

Tudi slovenski odbor za zobozdravstvo pri ZZ opozarja na pomen ozaveščanja prebivalstva o rednih zobozdravniških preventivnih pregledih, s katerimi odkrivajo zgodnje spremembe in lahko ljudi napotijo pravočasno na zdravljenje.

Nujne naloge

Prof. Saman Warnaskulasuriya, profesor oralne medicine in eksperimentalne patologije na Kings College London in direktor Centra za raka ustne votline pri WHO, svetovalec državam članicam WHO za strategijo v preventivi in zgodnjem odkrivanju raka v ustni votlini opozarja, da je ta vrsta raka lahko smrtonosna, število teh obolenj narašča. Te bolezni lahko dobro zdravijo, če jih dovolj zgodaj odkrijejo. Zdravstveni politiki v EU priporoča, naj okrepi preventivo, ljudi ozavešča o spremembah življenjskih navad in pomenu zgodnjega odkrivanja raka v ustni votlini. Smernice strokovnih standardov naj vsebujejo tudi presejalne preglede za zgodnje odkrivanje raka v ustni votlini, vse sumljive primere pa naj pravočasno napotijo na zdravljenje.

Martin Seychell, namestnik direktorja direktorata za zdravje in varno hrano, ki deluje pri EU komisiji, priporoča vsem državam članicam oblikovanje nacionalnih strategij za nadzor raka v ustni votlini. Zavzema se za oblikovanje skupne strategije za visoko rizične skupine in za redno ozaveščanje javnosti.

Slovenski projekt je lahko zgled drugim

Odbor za zobozdravstvo pri ZZ je že lani pripravil projekt Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje. Sodelovalo je več kot 250 slovenskih zobozdravnikov, skupaj so opravili približno 2000 brezplačnih preventivnih pregledov ustne votline s ciljem odkriti zgodnje rakave spremembe v ustni votlini.

Odbor je izpeljal tudi brezplačno izobraževanje o raku v ustih za vse zobozdravnike, sodelujoče v projektu. Menijo, da je takšen projekt lahko eden primerov dobre evropske prakse v EU. “Javnosti in politiki sporočamo, da je treba bistveno večji poudarek nameniti preventivi, bolj zdravemu načinu življenja in boljšemu razumevanju, zakaj je za kakovost življenja pomemben odnos do lastnega zdravja,” poudarja odbor. “Smernice strokovnih standardov naj postanejo presejalni pregledi za zgodnje odkrivanje raka v ustni votlini in podlaga za pravočasne napotitve na zdravljenje. Za to pa je treba zagotoviti ustrezne sistemske in organizacijsko-finančne pogoje.”

Problem je že izbira zobozdravnika

Kaj namerava odbor storiti, da bodo res lahko vsi državljani prišli do svojega osebnega zobozdravnika, saj se pri tem že leta zatika in zato mnogi še vedno ostajajo brez osebnega zobozdravnika? O tem smo povprašali predsednico odbora Sabino Markoli, dr. dentalne medicine.

Markolijeva odgovarja: “To je vprašanje, na katerega bi morali odgovoriti politični odločevalci in plačniki javnih zdravstvenih storitev. Torej tisti, ki odločajo o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in o obsegu sredstev, ki so na voljo za posamezna področja v zdravstvu. V zobozdravstvu je problem izključno finančne narave. Zobozdravnikov je namreč v Sloveniji dovolj; po številu zobozdravnikov na prebivalca smo že nad povprečjem EU - v Sloveniji je en zobozdravnik na 1400 prebivalcev, v EU pa en zobozdravnik na 1600 prebivalcev. Vendar pa po financiranju daleč zaostajamo za EU. V Sloveniji za zobozdravstvo namenjamo 0,14 odstotka BDP, v EU pa 1,14 odstotka. V Sloveniji imamo 1100 zobozdravstvenih programov, ki so financirani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) in iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ), na razpolago pa imamo 1400 zobozdravnikov.”

Nujno potrebujemo več programov in denarja

Sabina Markoli poudarja, da bi bilo nujnih “več programov, kar pomeni tudi več sredstev, vendar bi vse to zobozdravniki tudi lahko opravili. Z več sredstvi in več programi bi se verjetno tudi opredeljenost (gre za izbiro osebnega zobozdravnika) lažje povečala, vsaj za nekaj odstotkov”.

Obenem ocenjuje, da skoraj 100-odstotne opredeljenosti v zobozdravstvu nikoli ne bo: “Po naših ocenah približno 15 odstotkov prebivalstva obiskuje samoplačniške ordinacije, deset odstotkov pa zobozdravnika sploh ne obiskuje. Tako smo torej pri 75-odstotni opredeljenosti, ki je približno enaka že nekaj let. Torej: zobozdravniki v Sloveniji lahko naredimo vsem vse, seveda ob primernem plačilu za naše storitve.”

JASNA ARKO

---