Rak ne mara zelja!

Takoj po novem letu smo imeli na tej strani repo. Zasmilila se mi je, ker jo nekako zapostavljamo. No, pa sem ugotovila, da tudi brez zelja ne bo šlo.

Zelje ima pomembno vlogo v naši prehrani; ne samo pozimi. Vedno. Pa mi je v roke prišla publikacija o ugotovitvah kanadskih znanstvenikov, ki so zapisali skoraj tako kot jaz v naslovu. Preučevali so namreč alternativne oblike zdravljenja, s katerimi bi zamenjali kemoterapijo, ki ima tudi negativne posledice. In pri tem so naleteli tudi na križnice in med njimi na zelje.

Seveda mi ni znano, pa tudi v omenjenem besedilu ne poudarjajo, da so iznašli zdravilo zoper raka in da je to vsakdanje - zelje. Vsekakor ga priporočajo kot pomembnega bojevnika zoper nastanek rakavih celic, torej v preventivne namene.

Poleg zelja in vseh drugih križnic priporočajo še celo vrsto sadja in zelenjave, bogatih s fitonutrienti vseh vrst, od polifenolnih flavonoidov, izoflavonov in katehinov, do spojin, ki vsebujejo žveplo, kamor sodijo izotiocianati, dialil-sulfidi, ter terpenov, katerih najvidnejši predstavniki so mnogokrat omenjeni karotenoidi. Pomembno vlogo imajo tudi fitokemikalije v zelenem čaju in vinu, zlasti rdečem.

Vzrokov za nastanek raka je veliko

Ne glede na to, koliko smo stari, ko nam odkrijejo raka, ta vedno nastaja postopno od enega leta pa do nekaj desetletij. Vzrokov za nastanek raka je veliko. V nasprotju s prepričanjem so dedni dejavniki vzrok samo pri 15 odstotkih raka. Kar okrog 30 odstotkov ga pripisujejo slabim razvadam, zlasti tobaku, ter prav toliko slabi, neustrezni in neuravnoteženi prehrani. Drugi vzroki so še alkohol, mamila, onesnaženje okolja, delovni napori in pogoji dela, pretirana izpostavljenost UV žarkom, debelost in premalo gibanja ter okužbe, skupaj 25 odstotkov.

Ta statistična ugotovitev pravzaprav pojasnjuje, zakaj je mogoče prav z ustrezno hrano pojav raka preprečevati. Uveljavil se je celo termin kemo-preventiva za vse tisto sadje in zelenjavo, ki imajo dovolj zaščitnih snovi, da preprečijo nastajanje in razvoj rakavih celic.

Med vsemi rastlinami imajo križnice najširšo paleto fitokemikalij, ki lahko zavrejo raka. In med križnicami je na prvem mestu zelje. Vse križnice se od vseh drugih rastlin ločijo po več kot različnih glukozinolatih, ki so kot nekakšni zbiralniki številnih izotiocianatov in indolov. In ti so pravi bojevniki proti rakastim celicam.

Žvečite zelje!

Za protirakasti učinek moramo izotiocianate in indole sprostiti iz omenjenih zalog v različnih glukozinolatih; v njih so v latentnem stanju drug poleg drugega v različnih razdelkih rastlinskih celic. Šele z intenzivnim žvečenjem ali mehanskim drobljenjem zelja in drugih križnic, rastlinske celice razbijemo, zato se vse te različne spojine lahko sprostijo in med seboj pomešajo. Ob pomoči encima mirozinaza iz drugega razdelka rastlinske celice z mešanjem različnih sproščenih izotiocianatov nastanejo sulforafan in druge aktivne spojine za boj proti raku. Vem, da je zapleteno, a hkrati v praksi zelo preprosto. Vse, kar moramo vedeti je, da moramo zelje, brokoli, repo, ohrovt in druge križnice dobro prežvečiti, da učinkujejo. In tudi ko polagamo zelje kot oblogo na kolena, na rane ali obtolčenine, moramo zeljne liste najprej potolči ali povaljati, da se razbijejo prej omenjene rastlinske celice in koristne snovi pomešajo med seboj.

Zelje ima med vsemi križnicami največ različnih vrst izotiocianatov. Količinsko več, dva do trikrat toliko, pa jih je v ohrovtu, kreši in repi. Dobro je vedeti, da so glukozinolati zlahka topljivi v vodi. To pomeni, da svežega zelja in vseh drugih križnic ne smemo dolgotrajno kuhati v velikih količinah vode. Že v desetih minutah kuhanja izgubimo kar polovico vseh koristnih snovi! In tudi encim mirozinaza ne prenaša visokih temperatur, zato je izguba aktivnih snovi še hujša.

Najbolje je torej zelje sočiti, blanširati ali na hitro podušiti. To, da sveže zelje ves dan grejemo na robu štedilnika ali večkrat pogrevamo, je torej napaka!

Zelje kot prehranski metronom proti raku

Zakaj si znanstveniki upajo trditi, da rak ne mara zelja, se ga boji in sovraži? Ta nekoliko ekspresivna trditev temelji na spoznanju, da rak nastane iz celic, ki se nekako uprejo ustaljeni vlogi v telesu in hočejo po svoje. Za svojo rast tudi te izrojene celice potrebujejo hrano; da bi se je dokopale, so prisiljene spodbujati nastanek novih krvnih žilic, po katerih prihaja hrana.

Zelje, in seveda tudi druge križnice, s svojimi aktivnimi snovmi to preprečujejo.

Odločilno vlogo ima žveplo, ki je vezano v izotiocianatih in aktivno v sulforafanu. To je snov, ki jo zavohamo, ko kuhamo zelje. Ugotovili so, da sulforafan preprečuje nastanek novih krvnih žilic in, kar je morda še pomembnejše, direktno poseže v rakave celice in jih prisili v tako imenovani celični samomor ali apoptozo.

Zeljne liste, povaljane in potolčene, so polagali na čire, odrgnine, vnete rane, celo na prisad in opekline, na ture in razpokane prsne bradavice, na obrazne hraste in temenice pri dojenčkih. Prav tako so jih priporočali pri išiasu, vnetju poprsnice in celo pri putiki. Ljudsko zdravilstvo tudi priporoča koncentrirano nesoljeno zeljno juho, ki mu na koncu dodamo med, pri vnetih bronhijih in pljučnih boleznih. Proti glistam priporočajo presni zeljni sok, ki ga sproti stisnemo v sokovniku in pijemo trikrat na dan.

Spet nekaj teorije: danes znanstveniki že vedo, da je razvoj rakavih tumorjev odvisen od neravnovesja med molekulami, ki spodbujajo nastanek novih krvnih žilic in tistimi, ki to preprečujejo. Če prevladujejo spodbujevalci, se bo rak hitro razrasel. Če so v prednosti zaviralci, raka ne bo. Rak se širi, če nenehno nastajajo nove oskrbovalne žilice. V nasprotnem primeru izrojene celice ne morejo doseči velikost tumorja, ki bi presegel en kubični milimeter in torej ne more povzročati nikakršne škode v telesu.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

V praksi znanstveniki priznavajo, da prav vsi imamo možnost nastajanja izrojenih celic, ki se lahko razvijejo v raka, če nič ne naredimo, da bi to preprečili. Zato jejmo zelje in druge križnice, saj je sinergični učinek še močnejši. Razlog, da cenimo zelje in druge križnice in jih uvrščamo redno v vsakodnevno prehrano, je tudi v splošno znanem dejstvu, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Kanadski znanstveniki, ki sem jih omenila na začetku, dr. Richard Beliveau in Denis Gingras s sodelavci, táko redno vsakodnevno uživanje zelja in drugih križnic imenujejo “metronomski pristop”. Temelji pa na ugotovitvi, da je podobno kot metronom nenehno odmerja takt glasbeniku, potrebno v rednih odmerkih, v vsakodnevnih obrokih hrane, uživati zelje in križnice oziroma aktivne protirakaste snovi v njih. In tako nenehno preprečevati nastanek raka.

Mnogim greni življenje bakterija Heliobackter Pylori, ki povzroča želodčne razjede. Ker ima zelje tudi antibiotično in baktericidno delovanje, njegovo uživanje razmeroma hitro pomaga odpraviti to bakterijo. Razlog več, da bo odslej zelje pogosteje na vaših krožnikih.

---