Po 43 letih spet veliko slavje

Blaž Lapanja iz Idrijskih Krnic je bil zadnji junijski ponedeljek svečano posvečen v duhovniški poklic v baziliki na Sveti Gori. Prvo julijsko nedeljo pa je imel pred nepopisno množico prvo, novo mašo v domači farni cerkvi v Spodnji Idriji. To je bil skrbno pripravljen in slovesen praznik, ki ga tod ne pomnijo že 43 let.

Za 25-letnim Blažem Lapanjo (na fotografiji desno) je uspešen šestletni študij teologije. Po posvetitvi v duhovniški poklic na Sveti Gori je bil zanj nared. Kje bo služboval, bo izvedel kmalu. Novo mašo pa je minulo nedeljo imel v domači farni cerkvi Device Marije Vnebovzete na Skalci. To so bile slovesne ure zanj in vso faro. Na praznik so se pripravljali več mesecev, da so na slavju lahko sprejeli množico ljudi iz domače, sosednjih in drugih slovenskih župnij.

Edini letošnji novomašnik v škofiji

“Nova maša v kraju mojega službovanja je milost,” je prepričan spodnjeidrijski župnik Miro Marinič, ki tudi sam pripada mlajšemu rodu duhovnikov. To je v tem poklicu vse večja redkost. Župniki pa so zato vse bolj pogrešani in iskani.

Blaž Lapanja je povsem običajen mladostnik, računalniški molj in vnet privrženec fotografiranja. O duhovništvu je razmišljal že kot otrok v družini z dvema sestrama in bratom. “To so bila otroška, povsem drugačna razmišljanja in pričakovanja od poznejših zrelejših,” nam je zaupal.

Odpravil se je na škofijsko gimnazijo v Vipavo in naprej na teološko fakulteto v Ljubljano, odločitev za poklic pa je dozorevala. “Za duhovništvo moraš biti poklican, slišati moraš božji glas. To ne pomeni, da sem do Boga dobil sms ali elektronsko pošto, pač pa moraš začutiti notranje veselje do poklica. Klic sem dolgo premleval in začutil to veselje in zadovoljstvo.”

Po slovesnih dogodkih - posvetitvi, ki sta jo v somaševanju kar 60 duhovnikov v znameniti svetogorski baziliki vodila oba koprska škofa, Jurij Bizjak in Metod Pirih, in po novi maši, je že vedel, da se je odločil prav. Ob izteku maše se je zato iskreno zahvalil mnogim, ki so ga na poti do poklica podpirali. Zagotavlja, da v njem ne želi prepričevati, pač pa s svojim zgledom stati za nauki, ki jih bo pričeval vernikom.

Blaž je letošnji edini novomašnik v koprski škofiji. Je tudi med najmlajšimi, saj so vsega 12 letošnjih slovenskih novomašnikov dopolnili starejši kolegi iz vrst redovnikov.

“Blaža poznamo kot vsestranskega in predanega fanta. Zato nam bo zlahka zgled. Njegova nova maša je za našo faro in Spodnje Idrijo največji praznik po 43 letih. Toliko jih je že minilo, odkar smo v delo pospremili Milana Peternela , zadnjega duhovnika iz naše fare,” so si bile edine žene med spletanjem okrasnih vencev in možje med postavljanjem mlajev v pripravah na novo mašo.

Priprave so bile eno samo veselje

Nova maša je ljudi Spodnje Idrije in širše okolice - Blaž prihaja iz sosednje vasi Idrijske Krnice - združila v svečano vrvenje. Po večmesečnih duhovnih pripravah, ki so, kot zagotavljajo, sočasno pomenile oziranje vase in spletanje pristnih medsebojnih vezi, so se pred posvetitvijo odpravili peš na Sveto Goro in nato znova na posvetitev.

“Na Sveto Goro romamo vsako leto. Letos smo se zaradi Blaževe posvetitve odpravili mesec dni prej. Pot smo prehodili z Vojskega v dobrih 12 urah in na njej začutili neizmerno veselje ob vsem, kar nas je v pripravah na novo mašo povezalo. Globoko smo si vzeli k srcem Blaževo vodilo, naj se veselimo upanja, naj bomo potrpežljivi v stiski in vztrajamo v molitvi,” je povedala Simona Golja Kosmač. “Nobene utrujenosti ni bilo na poti. Veselje nas je vodilo skozi vse priprave na naš največji praznik. Te so bile najprej duhovne, potem pa smo po našem tradicionalnem običaju spletanja bršljanovih in smrekovih venčkov pripravili okrasitev za cerkev, župnišče in kraj. Spomnim se, da smo pred 43 leti prav tako vzneseno pripravljali novo mašo, a smo to počeli ločeno po domovih. Tokrat je veliko lepše, saj vse počnemo skupaj,” je dodala Marija Kosmač. “Vsak pomaga po svojih močeh. Meni bolezen ne dopušča, da bi s prijatelji postavljal mlaje, pa sem prisedel k ženam in spletanju vencev. Tega za nobeno ceno ne bi želel zamuditi,” je dodal Jože Kogovšek.

Čez dve leti bodo spet praznovali

Zadnje dni pred novo mašo je iz spodnjeidrijskih domov opojno dišalo. Žene so za pogostitev spekle celo goro dobrot. “Povedali so nam, da so za novomašnika v enem od večjih krajev spekli več kot tono piškotov. Mi jih ne bomo toliko. Prepričane pa smo, da bo dobrot za vsaj tisoč pričakovanih udeležencev nove maše dovolj,” so razmišljale žene. “To so bili za nas veliki dnevi, saj je vsa župnija živela za novo mašo. Ko sem videl ta množičen odziv, delovno zagnanost in povezanost, sem preprosto užival,” je zaključil župnik Marinič.

Na prazniku je bilo res vsega dovolj. Da je bila nova maša resnično letošnji največji dogodek v Spodnji Idriji, priča tudi to, da ji je Hidria odstopila svoj ukoreninjeni datum poletnega srečanja.

Bogato izkušnjo bodo v Spodnji Idriji skupaj s sosedi Ledinčani lahko ponovili že čez dve leti. Tedaj bo študij teologije v Rimu zaključil Gabrijel Kavčič. Zagotovil nam je, da se bo, kljub študijskim uspehom, vrnil v Slovenijo in tu pel prvo mašo. “Iz Rima vedno pobegnem takoj, ko opravim svoje obveznosti. Tudi letos sem po zadnjem izpitu nemudoma sedel na vlak. Zelo sem navezan na dom in novo mašo bom daroval v domačih Ledinah,” je zagotovil Gabrijel.

Medtem ko bo Gabrijel še užival v počitnicah, so bile za Blaža zadnje lanske, ki jih je preživel delujoč v slovenskih misijonih na Madagaskarju. Te dni pa že mašuje po vsej Primorski.

SAŠA DRAGOŠ

---