Brez večjih sprememb vremena

Kaže, da v tem zadnjem delu letošnje jeseni, oziroma skorajšnjemu začetku meteorološke zime, vsaj zaenkrat ni pravih alternativ zdajšnjemu vremenskemu dogajanju. Veliko statičnost je prehodno prelomil le vdor mrzlega polarnega zraka, ki nas je za teden dni popeljal v zimo; sicer pa je bila vremenska slika na širšem območju v glavnem pod vplivom solidnih in obsežnih, neomajnih anticiklonov z zelo toplim zrakom zlasti v višinah.

Dogajanje je zelo mirno in upočasnjeno, tudi padavin, razen ob polarni prelomnici, v bistvu ni bilo, tako da se je letošnji november izkazal za enega med najbolj sušnimi nasploh, daleč od stereotipiranih, a tudi normalnih novembrov s pogostim deževjem in ohladitvami, ki nas uvajajo v zimsko dogajanje. Povečini bi moral biti november najbolj deževen mesec v letu, ali vsaj med najbolj deževnimi. Letos je med drugim bil, ne samo v gorah, tudi nadpovprečno topel.

Iz ene skrajnosti v drugo

Z odhodom polarnega zraka smo se v tem tednu vrnili v minulo ustaljeno dogajanje. Pred dvema tednoma je bila na vrsti izrazita ohladitev, zdaj pa izrazita otoplitev. Če se je ozračje v višjih slojih na višini 1500 metrov pred štirinajstimi dnevi v povprečju ohladilo za 18 stopinj Celzija, se je ta teden segrelo za skoraj 15 stopinj Celzija, da bi se sicer nato ustalilo za kakšno stopinjo Celzija nižje. To so podatki v prostem ozračju visoko nad nami, v prizemlju je bilo zaradi temperaturnega obrata dogajanje nekoliko manj izrazito, še vedno pa občutno. Iz ene skrajnosti v drugo torej, kar med drugim bistveno vpliva tudi na počutje, zlasti ker se spremembe vrstijo v kratkem času.

Temperature so višje, kot je običajno za ta čas

Tudi v zadnjih dneh beležimo zelo visoke temperature za ta čas, kar še posebej velja v gorskem svetu. V zimskih središčih postaja ponekod aktualno vprašanje snega. Ob minulem vdoru polarnega zraka je sneg sicer povečini tudi precej pobelil gorske predele. Temperature pa v zadnjih dneh marsikje niso ravno naklonjene. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opolnoči namerila ničto izotermo na višini 3186 metrov, kar je za okrog 1400 metrov višje od dolgoletne normalnosti. Včerajšnje jutranje temperature, ki med drugim v glavnem odražajo večdnevno dogajanje, so dovolj zgovoren pokazatelj. V gorah, razen nekaterih izjem v nekoliko nižjih legah, kjer nastajajo temperaturni obrati, se živo srebro v glavnem niti ponoči ne spušča pod ledišče, in to kljub snežni odeji, ki bi morala zadrževati živo srebro nižje. Arso je včeraj ob 7. uri na Kredarici nameril +5 stopinj Celzija, na Voglu +7 stopinj Celzija, v Ratečah pa, kjer je nastal izrazit temperaturni obrat, -4 stopinje Celzija.

Na Višarjah je deželna meteorološka opazovalnica FJK ob isti uri namerila +5 stopinj Celzija, na Zoncolanu +5,7 stopinje Celzija, na Piancavallu, kjer so temperature navadno sicer precej višje kot v ostalih dveh središčih, pa zaradi temperaturnega obrata le +0,1 stopinje Celzija. Ravno zaradi izrazitega temperaturnega obrata je bilo najhladneje na Trbižu, ki leži precej nižje, kjer so namerili -2,9 stopinje Celzija.

Danes bo pri nas nekaj več sonca

Dogajanje se v najbližji prihodnosti ne bo bistveno spremenilo. Ta konec tedna in v prvih dneh prihodnjega bo nad nami soliden anticiklon s toplim višinskim zrakom. Povečini bomo beležili zračni tlak nad 1030 hektopaskalov. Ozračje bo umirjeno in stanovitno. Vremenska slika se bo odigravala med vlago in oblaki ter krajevnimi delnimi razjasnitvami. Zlasti za danes kaže na nekaj več sonca.

Sredi tedna, ko se bo vremenska fronta pomikala onstran Alpskega grebena, bo anticiklon začel postopno popuščati in se bo ozračje zlasti v gorah začelo ohlajati. Večjih preobratov pa zaenkrat vsaj do konca tedna ne gre pričakovati. BRA

---