Borci proti vročini in vlagi

Pasja vročina, zlasti pa visoka vlažnost, so to poletje marsikoga prisilile v nakup klimatske naprave. “Če imaš v spalnici ponoči 30 stopinj Celzija, ne moreš niti spati. Ljudje so utrujeni, razdražljivi ... Zato ni čudno, da se tudi tisti, ki so se doslej otepali klime, vdajo v usodo in odločijo za nakup klime,” pravi Igor Čurin, lastnik podjetja Proterm.ic iz Kopra, ki ima - tako kot malodane vsi montažerji in serviserji klimatskih naprav - te dni veliko dela. “Klima ni več luksuz, ampak nuja,” pojasnjuje.

Kar precej ljudi se na servis svoje klimatske naprave spomni šele takrat, ko že udari vročina in se v stanovanjih skorajda ne da dihati. “Zadnje dni je res noro. Telefoni nenehno zvonijo. Mislim, da bi nas moralo biti vsaj 500 serviserjev, da bi zadostili potrebam vseh. Vsi hočejo, da pridemo takoj. Kot da ljudi še ne bi izučilo, da je treba pravočasno poskrbeti za brezhibno delovanje klimatskih naprav. Tako pa mnogi v zadnjem trenutku kličejo za servis, potem pa se jezijo, ker morajo počakati, da pridejo na vrsto,” ne more razumeti Igor Čurin.

Z ogrevanjem in hlajenjem se ukvarja že več kot 20 let. “Ne samo, da so poletja bolj vroča. Tudi vlage je več. Klimatske naprave pa ne le hladijo, ampak tudi razvlažujejo zrak. Pred dnevi smo v delavnici popravljali klimo, in smo pustili, da dela ... V šestih urah je iz zraka povlekla kar deset litrov vode. Si predstavljate, kolikšna vlažnost je bila tistega dne? Ko je tako, je najbolje, da pustite klimo stalno prižgano, ne je ugašati,” svetuje.

A kljub temu veliko ljudi še vedno vztraja brez klime. Za nekatere predstavlja nakup preveliko finančno breme - cene kakovostnejših naprav se gibljejo od 500 evrov navzgor, odvisno seveda od modela in zlasti od moči klime -, so pa tudi taki, ki prisegajo, oziroma so prisegali na ventilatorje. Ki pa v boju zoper vlago žal niso učinkoviti.

“In ko ljudje ugotovijo, da res več ne gre, da je v stanovanjih - zlasti še ponoči - nevzdržno, se marsikdo odloči za nakup klimatske naprave. Pred dnevi me je tako klical možakar, ki smo mu delali inštalacijo v novi hiši. 'Ne, klime pa nočem. Je ne maram,' je tedaj zatrjeval. Potem ko nekaj dni zaradi vročine in vlage ni mogel spati, si je premislil. 'Klima. Obvezno!' je skoraj moledoval.”

Kakovost postaja pomembnejša od cene

Da se je v zadnjih dneh, ko je Slovenijo zajel vročinski val, precej povečala prodaja klimatskih naprav, potrjujejo tudi v podjetju Vitanest iz Kromberka, ki je največji distributer klimatskih naprav priznanih japonskih proizvajalcev v Sloveniji. “Čeprav so vročinski vali domala že stalnica naših poletij - no, lansko je bilo izjema -, se zdi, kot da nas vsako leto znova presenetijo,” ugotavlja direktor podjetja Primož Kompara. “Je pa res, da kupci vse bolj gledajo na kakovost in ne kupujejo več najcenejših naprav, ki so v akciji, saj se nočejo več opeči.”

Zadnja leta gredo precej v promet tudi t. i. multi split sistemi, ki vključujejo eno zunanjo enoto in (običajno) dve ali tri notranje. S tem ubijejo več muh na en mah, pojasnjuje Kompara: lahko hladijo več prostorov hkrati, povsod po stanovanju je enaka temperatura, pa še z namestitvijo dodatnih zunanjih enot ni težav, saj zadošča ena sama.

Pri nakupu klime je pomembno, da sodi naprava v čim višji energetski razred (vsaj A+), saj bo tako bolj varčna. Pomembno je tudi, da je dovolj tiha in predvsem dovolj močna, sicer ne bo ohladila prostora.

“Za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje je 3,5-kilovatna klima premalo,” opozarja Čurin. “Če kupimo kvalitetno klimo, nas bo poleti hladila, pozimi pa grela. Klima je namreč toplotna črpalka,” še pojasnjuje.

Akrobati na strehah

A z nakupom kakovostne klime smo šele na pol poti do ohlajenega stanovanja. Klimo je potrebno tudi montirati. “Če smo odgovorni do okolja, bomo poskrbeli, da nam bodo klimatsko napravo montirali pooblaščeni serviserji, ki imajo spričevalo za ravnanje z F-plini, to je fluoriranimi toplogrednimi plini, ki so okolju škodljivi,” opozarja Kompara. Montaža klime se giblje med 220 in 250 evri, v ceno pa je vštet tudi ves material. “Ne zgodi se poredko, da se ljudje pritožujejo, češ, za klimo sem dal v akciji samo 200 evrov, montaža me bo stala pa še več ... Ampak mi imamo v vsakem primeru enako dela, ne glede na to, ali stane klima 200 ali 5000 evrov,” pojasnjuje Čurin.

In medtem ko z namestitvijo notranje enote običajno ni večjih težav, pa zna biti namestitev zunanje enote kar zahtevno opravilo. Sploh v starih mestnih jedrih, kjer klime ne smejo kaziti videza pročelij. “Včasih je potrebno kar malo akrobatike, ko lezemo ven skozi okna ali skačemo po strehah,” v smehu doda Čurinov sodelavec Aleš Černeka. “V takih primerih lahko za montažo porabimo tudi ves dan.”

“Nikar ne pretiravajmo s hlajenjem,” opozarja Igor Čurin. “Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj bo največ štiri stopinje Celzija.” Temperaturo v prostoru sicer lahko nato postopoma znižujemo, pravi, a naj ne bo več kot osem stopinj nižja od zunanje. “Ko vstopimo vsi pregreti v preveč ohlajen prostor, naše telo doživi šok. Najbrž nisem edini, ki me začnejo v klimatiziranih trgovinah po nekaj minutah prav boleti sklepi. Da o tem, kako zelo zebe ob odprtih hladilnikih v veleblagovnicah, niti ne govorim. Tako velike temperaturne spremembe niso dobre,” je prepričan.

Klime so leglo bakterij

Klimatsko napravo - sploh če je dosti v pogonu - je obvezno vsaj enkrat na leto očistiti in dezinficirati ter pregledati, če vsi njeni delujejo tako, kot je treba. “So ljudje, ki imajo klimo že 20 let, pa je niso še nikoli očistiti. Ko bi vedeli, kaj vse se nabira v klimi ... Mnogim je prav nerodno, ko vidijo, kakšna umazanija pride ven,” pripoveduje Černeka. In pojasni: zrak kroži po prostoru in v klimo prinese marsikaj: od živalskih dlak do las in ostalih delcev, ter seveda tudi bakterij. In če filtri niso čisti - v vsaki napravi sta tudi dva mehanska filtra, ki ju lahko sami vsake dva do tri tedna operemo pod tušem -, naprava ne bo delala tako, kot je treba. Poleg tega se na notranjem izparilniku nabirajo bakterije in glive in ker je dosti vlage, se razrastejo kot gobe. “In če to ni očiščeno, ob vklopu naprave prav zavohaš tisti tipičen vonj ... To so glivice, ki živijo v klimi, in mi to vdihujemo ... Potem pa se čudimo, od kod alergije na očeh, na dihalih ... Veste, dokler tega ne vidiš, si sploh ne moreš predstavljati, kaj vse se nabira v naših klimah,” razkriva Čurin.

“Enkrat nas je klicala stranka, češ da ji klima ne dela. Notranji ventilator je bil tako poln vsega, da se sploh ni več videlo loputk. Pa kako naj klima hladi, če je tako umazana?! Sploh tam, kjer imajo domače živali, je potrebno redno čiščenje, ker se v napravi nabirajo dlake. Da o tem, kako zelo klimo zamaže cigaretni dim, raje ne govorim. Človeku kar obrne želodec, ko to vidi.”

Včasih pa so razlogi, da klima ne dela, prav bizarni. “Lani nas je klicala stranka, da ji iz klime teče voda. In kaj smo ugotovili? Da je v cevki, ki je speljana iz notranje enote, pajek naredil gnezdo in zamašil cevko. Zato je ves kondenz odtekal nazaj v stanovanje.”

Prav zato je pomembno, da klimo redno servisiramo, poudarja Čurin. “Med servisom preverimo tudi vsebnost in pritisk plina, hitrost ventilatorja ter pregledamo celotno inštalacijo, da slučajno kje ne pušča.” Cene servisa se gibljejo od 40 do 70 evrov, določa pa jih zbornica inštalaterjev. A kot pri vsaki obrti se tudi pri montaži in servisu klimatskih naprav najdejo ponudniki, ki za svoje storitve zaračunavajo bistveno manj. “Potem pa nas stranke kličejo, da jim klima ne dela, pa čeprav je bil nedolgo nazaj pri njih serviser. Ampak je bil pa poceni, poudarjajo,” se huduje Čurin.

PETRA VIDRIH

---