Več sonca za otroke priseljencev

Sredi meseca so v Portorožu priredili dvodnevno konferenco Prispevamo k širjenju medkulturnosti in uspešnemu vključevanju otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje, eno od zaključnih aktivnosti obširnega, dveletnega projekta uspešne integracije otrok priseljencev v novo okolje in s tem prispevka k boljši kakovosti njihovega življenja v Sloveniji. Udeležilo se je je več kot 200 osnovnošolskih, srednješolskih in drugih strokovnih delavcev, ki so na predavanjih, okroglih mizah in delavnicah odkrili mnogo (novih) načinov in primerov dobrih praks s področja medkulturnosti.

Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja je dvoletni projekt, katerega osrednji namen je izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje učencev in dijakov priseljencev v vzgojo in izobraževanje. Izvajati so ga začeli novembra 2013, trajal pa bo še do avgusta letos. Njegovo izvedbo delno financirata EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Za razvoj medkulturnosti v družbi

Strokovna koordinatorja projekta sta Osnovna šola Koper z ravnateljem Antonom Balohom na čelu ter Mojca Jelen Madruša, tamkajšnja učiteljica. Za administrativno koordinacijo je zadolžen Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte (ISA) iz Ljubljane. Na seznamu šol, ki so bile aktivno vključene v ta projekt, so tudi primorske šole, med drugim Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica ter Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana. Poimenovali so jih tudi konzorcijski partnerji. V teh šolah so v okviru projekta zaposlili 18 strokovnih delavk - multiplikatork, ki izvajajo program Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP). Med sodelujočimi šolami so še druge primorske osnovne in srednje šole.

Snovalci projekta so si postavili štiri osrednje cilje, znotraj katerih so skušali zagotoviti uspešno integracijo otrok priseljencev v novo okolje in preko tega prispevati k boljši kakovosti njihovega življenja, večjim možnostim razvijanja njihovih potencialov, bodočemu uveljavljanju na trgu dela.

Poleg tega so preko vzpostavitve mreže učiteljev - multiplikatorjev in mreže šol, vključenih v projekt, zagotovili dolgoročnost rezultatov in izvajanje programa UVOP v osnovnih in srednjih šolah. Obenem so preko vzpostavitve mreže v projektu sodelujočih strokovnjakov prispevali k zagotavljanju širše dostopne strokovne podpore učiteljem za izvajanje programa UVOP. Nazadnje so preko promocijskih aktivnosti projekta prispevali k razvijanju medkulturnosti v družbi.

Aktivnosti v omenjenem projektu so bile številne. Sprva so izvedli program profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev multiplikatorjev, ki je potekalo procesno in je bilo izpeljano v štirih modulih, v skupnem obsegu 64 ur. Izobrazili so se o pripravi šolskega okolja za sprejem in vključitev otrok priseljencev, o maternem jeziku in poti učenja slovenščine ter o medkulturnem dialogu in sprejemanju različnosti za uspešno vključevanje v življenje. Poleg tega so izpeljali tudi tri strokovna srečanja multiplikatorjev in strokovnega koordinatorja, ki so bila namenjena izmenjavi izkušenj med multiplikatorji in strokovnim koordinatorjem ter načrtovanju nadaljnjih aktivnosti v projektu.

Aktivnosti za otroke priseljencev

Za izvajanje programa Uspešnejše vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraževanje so šole izbrale različne poti. Vzporedno z usposabljanjem so multiplikatorke v okviru programa UVOP na svoji in sodelujočih šolah izvajale 70 odstotkov ur neposrednih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti z otroki priseljenci, ki se na novo vključujejo ali so že vključeni v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, 30 odstotkov ur pa za usposabljanje strokovnih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov pri nas. V okviru projekta bo izvedenih skupno 31.946 ur. Preko mreže 65 osnovnih in srednjih šol ter usposobljenih multiplikatorjev, ki so bili aktivno vključeni v projekt, je bilo ustreznega pristopa do razvijanja svojih potencialov deležnih 1187 otrok priseljencev in 3522 strokovnih delavcev, sicer pa je v Sloveniji v vzgojo in izobraževanje vključenih že več kot 6000 otrok priseljencev.

Medkulturnost kot oblika sobivanja

Dvodnevna zaključna konferenca projekta je potekala v duhu osrednjih ugotovitev in aktivnosti tega programa. Slušatelji so lahko svoje znanje poglobili in nadgradili ter pobližje spoznali projekt preko predavanj, okroglih miz in delavnic, ki so jih pripravili povabljeni gostje ter sodelujoči v projektu.

Vodja službe za razvoj kadrov v šolstvu, mag. Darinka Cankar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kritično ocenjuje, da različne institucije v Sloveniji, ki so odgovorne za vključevanje priseljencev v ustvarjalno in strpno družbeno okolje, ne sodelujejo tako, kot bi morale. “Vse kaže, da se v prihodnji finančni perspektivi na področju skupnega načrtovanja sredstev, namenjenih priseljencem, kaj bistvenega ne bo spremenilo. Vseeno pa ugotavljamo, da družba okoli nas postaja občutljivejša za vprašanja priseljencev, k čemur veliko pripomorejo takšni projekti, kot je Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja. Nič se ne dotakne posameznika bolj kot stiska otroka, ki ne pozna jezika, ki ga govorijo njegovi učitelji in sošolci,” je povedala.

Dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, je v svojem nastopu izpostavil, da je lahko odraščanje v okolju tujega jezika, nepoznanih navad in običajev, nepremostljiva ovira na poti k pozitivni samopodobi in občutku lastne vrednosti. Otroci ne bi smeli biti stranska škoda posledic ekonomskih in političnih migracij staršev v “boljši svet”. “Tobogan življenja je za mnoge strašljiv,” je ilustriral.

Dr. Lucija Čok s Fakultete za humanistične študije v Kopru pa je spregovorila o pomembnosti civilizacijskih vrednot za strpno sožitje in sobivanje različnih jezikov, kultur in narodov v istem okolju. Poudarila je, da gre v tovrstnih projektih za pionirsko delo šol, ki brez podrobnejše zakonodaje skušajo izboljšati učne pogoje za priseljene otroke.

Zanimive izsledke raziskave, podkrepljene z zgodovinsko razlago o Sloveniji kot deželi izseljevanja in priseljevanja, je podala dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije.

Strokovna vodja projekta z OŠ Koper Mojca Madruša Jelen je obširni projekt uspešne integracije otrok priseljencev v novo okolje in s tem prispevanja k boljši kakovosti njihovega življenja v Sloveniji strnila v glavna sporočila, namenjena vsem slovenskim učiteljem. “Občutek varnosti in podpora vseh učencev in zaposlenih na šoli je osnova za to, da se otrok priseljenec v novem okolju dobro počuti. Pomembno je vedeti in upoštevati, da je za te otroke vsak učitelj v šoli učitelj slovenskega jezika. Hkrati mu moramo dajati priložnosti, da govori v maternem jeziku, ki je pomembna osnova za učenje tujih jezikov,” je dejala.

Del projekta je bil tudi natečaj kreativnega izražanja Medkulturnost nas bogati, v katerem so sodelovali otroci od 6. do 9. razreda osnovnih in dijaki srednjih šol iz dvanajstih slovenskih šol. Otroke in mlade je vzpodbudil k izražanju svojega videnja in pozitivnih mnenj o tem, kako lahko širijo vrednote medkulturnosti in prispevajo k dobrim medkulturnim odnosom in sobivanju v njihovih šolah, družinah, v kraju, lokalni skupnosti ali širše v Sloveniji.

ANA CUKIJATI

---