Svet zre v Ukrajino

Ukrajina je tista država, ki je bila v zadnjem letu deležna največ medijske pozornosti. Po enajstih mesecih spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti je zdaj razglašeno premirje. Skorajda istočasno so v medije pricurljale novice, da ZDA krepijo svoje sile v baltskih državah in se na glas zavzemajo za izdatno vojaško pomoč Ukrajini. Zato smo obisk veleposlanika Mikola Kiričenka v Štanjelu izkoristili tudi za kratek pogovor o trenutnih razmerah v domovini.

“Vojaška pomoč Združenih držav Amerike nima nobene povezave z razglašenim premirjem. Ukrajina ne potrebuje vojaške pomoči v obliki modernega orožja za vojaške namene, ampak za zagotavljanje obrambe in varnosti,” je pojasnil veleposlanik. Ukrajina po njegovih besedah upošteva točke premirja, razglašenega 15. februarja, a istočasno krepi svoje obrambne možnosti. “Ruski separatisti določil premirja ne spoštujejo. Od 15. februarja je bilo napadov na ukrajinske točke vsaj 800,” pove veleposlanik.

Če se po sicer trhlo premirje uspelo obdržati, bo morala ukrajinska vlada do konca leta izvesti volitve v vzhodnih delih države, tudi v regijah Doneck in Lugansk, kjer sta bili pred slabim letom razglašeni republiki z jasnim ciljem: priključitev Rusiji. Rezultat volitev maja lani je bil jasen - večina je glasovala za odcepitev od Ukrajine. Zahodni svet volitev ni priznal.

Si veleposlanik drzne napovedati rezultat prihodnjih volitev? “Ne napovedujem prihodnosti in nočem prevzeti odgovornost za napovedovanje prihodnosti Ukrajini,” pravi. “O nečem pa sem prepričan: v evropsko prihodnost naše države. Ukrajina se bo prej ali slej priključila Evropski uniji. Nisem sanjač in vem, da je za to potrebno veliko truda in časa. A to lahko storimo. Premirje nam daje upanje, da se bodo dogodki na vzhodu države rešili po politični poti. Povečanje moči ukrajinskih regij je mogoče zagotoviti le z ustavnimi amandmaji. Prepričan sem, da bo Ukrajina ostala enotna država. Zadnja javnomnenjska raziskava pravi, da je 80 odstotkov prebivalstva za ukrajinsko enotnost.”

Pred nekaj dnevi se je svet spomnil tudi obletnice referenduma na Krimskem polotoku. Mednarodna javnost je vseskozi opozarjala, da je bil referendum konstrukt in bi ga morali razveljaviti. “Nelegalni referendum na Krimu in nadaljnja prav tako nelegalna aneksija Ruske federacije pomenita resno grožnjo obstoječemu evropskemu in svetovnemu redu. Krim je bil, je in bo ukrajinski. Priključitev Krima Ruski federaciji vidimo le kot začasni fenomen,” je jasen veleposlanik, ki se zaveda, da bo tu težko najti hitro rešitev.

Ukrajina v letu dni ni plačala le človeškega davka - ubitih je bilo skorajda 1600 ukrajinskih vojakov, število žrtev med civilisti se je povzpelo na 6000, 1,1 milijonov Ukrajincev je zapustilo svoja domovanja -, ampak je utrpela tudi ogromno gospodarsko škodo. “Približno četrtina industrijskih obratov je prenehala delovati, deset odstotkov je bilo popolnoma uničenih. Obrambni sektor zdaj Ukrajino stane približno štiri milijarde dolarjev letno. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo Ukrajina potrebovala 41 milijard dolarjev, da znova stabilizira stanje,” pravi Kiričenko.

Kljub vsemu je veleposlanik trdno prepričan, da bodo v Ukrajini zmagale evropske vrednote. O njih je govoril že Taras G. Ševčenko, pojasni Kiričenko: “Bil je glasen zagovornik samoodločbe in svobode narodov. Njegove besede so za nas vedno navdihujoče, še posebej zdaj, ko bijemo bitko proti invaziji.”

PEM

---