Plastična vrečka je odpadek, potopljena barka pa to ni

“Ne glede na nekaj prevrnjenih bark je Jernejev kanal najlepši. Uniformirani pomoli so enaki od Kalifornije do Tajske in Malte ter Slovenije. Jernejev kanal pa je samo eden,” je dejal Miloš Križaj, eden od lastnikov plovil, privezanih v Jernejevem kanalu po koncu okrogle mize o dolgoletni problematiki privezovanja bark v Seči, ki so jo organizirale Primorske novice. S temi besedami je po ugotavljanju, da trenutno ni mogoče storiti ničesar, da bi propadajoče barke odpeljali in vsaj za silo naredili red med propadajočimi pomoli, tej dolgoletni zagati dal vsaj nekaj optimizma.

Odpri galerijo

Med oglasi za plovila je na spletnih portalih mogoče zaslediti tudi take, v katerih lastniki prodajajo barke, privezane v Jernejevem kanalu v Seči. Navedeno je celo, da je skupaj z barko tam naprodaj tudi komunalni privez. A takšnih privezov tam ni, območje pa sploh ni pristanišče. To bi sicer lahko postalo in dolgoletna želja je, da bi se to vendarle zgodilo, a po slišanem na torkovi okrogli mizi verjetno še ne prav kmalu.

Jernejev kanal je državna sramota

V koncesijski pogodbi za Sečoveljske soline je vlada leta 2003 zapisala, da v treh letih v Jernejevem kanalu ne bo več nedovoljenih privezov. Zgodilo se ni nič.

Leta 2005 je piranski občinski svet sprejel odlok o lokacijskem načrtu Seča in predvidel ureditev pristanišča. Zgodilo se ni nič.

Leta 2009 je piranska občina dobila vodno pravico z namenom, da bo uredila pristanišče in leto zatem dobila še odlok o pristanišču in vsemi podrobnostmi bodočega sodelovanja s koncesionarjem, ki naj bi ga prevzel. Zgodilo se ni nič.

Kljub temu sta zdaj vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc in piranska podžupanja Meira Hot dokaj optimistična. Jernejev kanal je kot del krajinskega parka in območja Natura 2000 zavarovan, a to ne pomeni, da v njem ne bi bilo mogoče urediti pristanišča za komunalne priveze. “Varstveni režim ni tak, da bi to onemogočal. Bolj me skrbi, da se v naši družbi ne držimo dogovorov in da se bo nadaljevala slika, kot je zdaj. Vemo, da je zasipanje, zabijanje pilotov in uničevanje brežin prepovedano, vendar politični interes očitno ni dovolj velik, da bi se ta zgodba rešila. Strah me je, da bomo, tudi če se bomo lotili urejanja, raje iskali luknje, kako kaj kršiti, kot pa da bi se končno zavedali, da so soline nekaj najdragocenejšega, kar imata Slovenija in naša občina in da ne more biti v prvem planu zasebni interes,” je dejal Sovinc.

Vseeno napoveduje, da naj bi že letos pripravili dokumentacijo, s katero bi se lahko prijavili na primeren razpis in pridobili denar za ureditev pristanišča v Jernejevem kanalu.

Tudi podžupanja Meira Hot pritrjuje, da je ena od prioritet občine urejanje pristanišč. Nenazadnje so v preteklih letih obnovili piranski mandrač, trenutno pa urejajo priveze v Strunjanu. “Zavedamo se te sramote. To je državna sramota v občini Piran, ne samo občinska. /.../ Mogoče smo v preteklosti precenili zmožnosti in je bil odlok, ki smo ga sprejeli za Jernejev kanal, preveč optimističen. Okvirna vrednost ureditve pristanišča, ki jo je predvidel, je bila 15 milijonov evrov, komunalni privezi pa bi v 30 letih prinesli komaj devet milijonov evrov. Zasebnega interesa zato ni bilo,” je ugotavljala Meira Hot.

Napovedala je, da zdaj stavijo na nekoliko drugačne načrte in nameravajo v sodelovanju s krajinskim parkom denar pridobiti na razpisu. “Predvidevamo poglobitev kanala, ureditev mostovža in privezov ob njem. Uredili bi tudi prometni režim. Cesto ob Jernejevem kanalu bi primarno namenili kolesarjem in alternativno cesto speljali čez Forma vivo,” je opisala. Prostorski akt, ki ga je občina sprejela že pred leti, določa največje možno število privezov v Jernejevem kanalu, to je 250. Vsi privezi bi bili komunalni, prednost pri njihovem najemu bi imeli domačini, urejali pa bi jih postopoma. Trenutno je tam privezanih od 300 do celo 380 plovil - številka niha v različnih letnih časih. Približno polovica lastnikov plovil je domačinov s Seče, iz Portoroža, Lucije in okoliških krajev, polovica pa iz notranjosti Slovenije.

Kot je dodal Sovinc, bo pri uresničevanju teh načrtov verjetno najtrši oreh poglabljanje kanala. “Prva ocena govori o najmanj 40.000 kubičnih metrih blata in usedlin, ki jih je treba odsesati z dna in nekje deponirati. Raziskave so pokazale, da sediment ni tako onesnažen, da ga ne bi bilo mogoče vgraditi v nasipe. Za to bi bilo treba na izlivnem delu solin na koncu Lere urediti začasno deponijo, potem pa bi material z barko vozili do izlivnega dela reke Dragonje. Tam je desni nasip v precej slabem stanju,” je eno od možnosti, ki se mu zdi najbolj primerna, omenil Sovinc.

Nihče ne more odpeljati potopljene barke

Pot do poglabljanja kanala pa - kot kaže - ne bo ravno kratka. Začeti jo bo treba z odstranitvijo plovil, ki so trenutno privezana v Jernejevem kanalu. Čeprav večina lastnikov bark podpira zamisel o ureditvi komunalnih privezov in so pripravljeni njihovo urejanje celo vnaprej plačati, jih nekaj ostro nasprotuje poskusom, da bi z odstranitvijo nelegalnih privezov in potopljenih bark skušali že zdaj vnesti vsaj nekaj reda. “Ko so zaposleni v parku prišli na teren in skušali narediti red ter preprečiti zabijanje novih pilotov, so bili tisti, ki so to počeli, presneto dobro organizirani. Imeli so svoje odvetnike in me prijavili, ker se je eden od zaposlenih v parku predstavil kot naravovarstveni nadzornik. To ni bil, ker država sedem let ni organizirala izobraževanja zanje in smo prvega nadzornika dobili prejšnji teden,” je eno od situacij, ki pričajo o anarhiji v kanalu opisal Sovinc. Dejal je, da so privezi, plovila in pomoli botrovali neštetim grožnjam (javno jih je bilo slišati tudi med razpravo na okrogli mizi) in celo fizičnim obračunavanjem.

Za takšne razmere je krivo tudi prelaganje odgovornosti za ukrepanje in ponavljanje, da nihče ni pristojen za reševanje trenutne situacije. “Odstranjevanje na črno privezanih plovil ni v pristojnosti inšpektorja za okolje. Potopljeno plovilo ni odpadek,” je večkrat ponovil inšpektor za okolje in naravo Raul Cotič. In vrgel žogico direktorju uprave za pomorstvo Jadranu Klincu, saj naj bi bilo odstranjevanje potopljenih plovil v Jernejevem kanalu v pristojnosti inšpekcije za pomorstvo. “Pomorski inšpektor lahko izda odločbo za odstranitev plovila, ko to ogroža varnost plovbe oziroma predstavlja potencialno onesnaževanje. Plovilo ni klasificirano kot odpadek in ga je praktično nemogoče odstraniti. Lahko bi to sicer storili, a bi postopek na višji stopnji padel,” je pojasnil Klinec.

Z navedbo, da naj bi bila trenutno za ukrepanje pristojna občina, je izzval piransko podžupanjo Meiro Hot: “V 53. členu odloka o pristanišču v kanalu sv. Jerneja piše, da dokler občina ne pridobi uporabnega dovoljenja, nima nobene pristojnosti v kanalu. Pristojnost občine sega do desne brežine in tam tudi izvaja nadzor; govorimo o prometnem nadzoru in nepravilnem parkiranju. Na vodi pa ne smemo ukrepati.”

Inšpektor Raul Cotič je pojasnil še, da ne more ukrepati niti zoper pomole, ki v Jernejevem kanalu stojijo že 20 in več let. “Vsak poseg brez vodnega soglasja je prepovedan. Posamezniki, ki bi želeli zgraditi pomole, bi morali dobiti to soglasje. Verjetno ga nihče nima,” je dejal. Cotič je poleg tega dodal, da so se na sestanku, ki so ga imeli pred časom s predstavnikom krajinskega parka in občine, dogovorili, da bodo vsak nov poseg prijavili in da bo inšpektorat prijavo obravnaval prednostno. “Takšne prijave nismo dobili,” je zatrdil.

Civilna iniciativa je poslala več kot sto prijav

Oporekala mu je Andreja Humar, vodja civilne iniciative Seča: “Naval plovil se je začel leta 1991, zdaj pa slišim, da ni bilo prijave. Zagotovo lahko takoj zberem in skeniram vsaj sto prijav, ki sem jih v vsem tem času spisala in podpisala kot vodja civilne iniciative.”

Razočarana je predvsem zato, ker se v vseh teh letih v Jernejevem kanalu ni nič spremenilo. “Ista vprašanja in odgovore poslušam že celih 25 let. Z iniciativo sem začela pred 25 leti, ko sem se z vozičkom svoje prve hčerke sprehajala ob kanalu. Danes, ko sem nona in se sprehajam z vnukinjo, naletim na popolnoma enake probleme. Stanje je enako oziroma še slabše. Ne vem, ali bi se smejala ali jokala. Ne vem, v kakšni državi živim. Rada rečem, da živim v najlepši občini, ob parku Sečoveljske soline, ko grem ob Jernejevem kanalu, pa bi najraje rekla, da živim v slovenskem teksasu. Ko poslušam to razpravo, mislim, da ne bo bolje še veliko let. Upam, da bom vsaj kot pranona doživela ureditev Jernejevega kanala,” je bila slikovita Andreja Humar, ki krivdo za gordijski vozel pripisuje predvsem “zbirokratizirani državi, kjer leva roka ne ve, kaj dela desna”.

Če bi razmišljali z zdravo kmečko pametjo, bi bilo vse drugače, se je z Andrejo Humar strinjal tudi Jadran Klinec. “Tako je, ker mora biti vse jasno napisano. Imamo pa nejasen 75. člen pomorskega zakonika, ki določa, da lahko uprava za pomorstvo naloži odstranitev potopljenih plovil, ki ovirajo varnost plovbe ali predstavljajo nevarnost za onesnaženje. Nejasno je, komu to lahko naložimo, na čigave stroške in kam lahko plovilo odpeljemo,” je navedel primer. Opozoril pa je tudi na nesmisel: “Plastična vrečka je odpadek, potopljeno plovilo pa ni”.

Slovenija preganja, Avstrija, Italija in Jugoslavija pa niso

Čeprav so lastniki plovil ostro nasprotovali poskusom zaposlenih v parku Sečoveljske soline, ko so poskušali preprečiti zabijanje novih kolov za pomole, jih večina želi bolj urejen Jernejev kanal. “Leta 1974 sem kupil plovilo in ga imam še vedno v kanalu. Nekaj let smo za privez plačevali prispevek, potem so to ukinili. Nisem proti, da bi zanj spet plačevali. Dve, tri leta nazaj, ko so solinarski delavci počistili kanal, sem bil vesel, ne le zadovoljen,” je v razpravi po okrogli mizi dejal Angel Pribac.

“Povzel bom besede mojega prijatelja, ki je dejal: moj nono je imel barko tu privezano pod Avstrijo in Italijo, moj oče jo je imel pod Italijo in Jugoslavijo, jaz pa pod Jugoslavijo in Slovenijo. Mene pod Slovenijo preganjajo. V kanalu je približno 300 bark, naj jih naložimo in pripeljemo na Tartinijev trg? Mislim, da je rešitev, ki jo je ubrala občina, edina primerna, to je ureditev komunalnih privezov. Lastniki bi bili pripravljeni plačati tudi akontacijo zanje. Prepričan sem, da so pripravljeni sodelovati vsi, razen morda redkih izjem. Če pa ne smemo v pomole zabiti niti žeblja, bodo taki, kot so,” je sklenil eden od lastnikov plovil v Jernejevem kanalu Miloš Križaj.

Okroglo mizo, ki jo je vodila novinarka Nataša Hlaj, so Primorske novice pripravile v dvorani Krajevne skupnosti Lucija, udeležilo se je je približno 80 obiskovalcev.

HELENA RACE

---