Kopališče, kjer se ženske kopajo skrite pred pogledi moških

Kopališče Lanterna ali El Pedocin v Trstu je fenomen. Moški in ženski del kopališča ločuje zid, Tržačani pa poskusom, da bi zdi podrli, ostro nasprotujejo.

Zid na sredini kopališča Lanterna stoji še iz časa Avstro-Ogrske monarhije, kopališče so odprli leta 1890. Če je bila takrat ločitev na moški in ženski del kopališča nekaj povsem običajnega, je danes - prav nasprotno - nekaj povsem neobičajnega. Tržaško ločeno kopališče je edino po spolih ločeno kopališče v Evropi.

Pazi, kam daješ brisače

Otroci in ženske na eno stran, moški na drugo. Tako ukazuje napis na vhodu v kopališče.

“Zdaj je največja gneča. Po 11. uri gredo ženske domov, skuhajo kosilo, pa tudi sonce je preveč močno,” pojasni reševalec na kopališču potem, ko vstopim na žensko stran. Gneča je tolikšna, da sprva sploh ne opaziš, da so na plaži le ženske in otroci. Brisača pri brisači. “To ni še nič, običajno je veliko huje. Poglej, tam je še en prostor, pa tudi na asfaltu je še nekaj prostora,” s prstom pokaže ena od kopalk. Z brisačami pride tudi prvo pravilo. “Ne, brisače res ne moreš položiti kjerkoli, ker pride lahko katera od rednih obiskovalk in te nažene,” mi čisto resno pripoveduje sogovornica.

Danes se torej ne bom kopala, si rečem, in nadaljujem s sprehodom po prodnati plaži in vse bolj ugotavljam, da za kopališče v središču mesta, kot je Trst, sploh ni videti slabo. Voda je čista, kot je lahko čista voda v bližini pristanišča, sanitarije in kabine so urejene, tam je bar za kavico in prigrizke, odpadki pa so skrbno odloženi v smetnjake.

Družba, parkirišče in bližina centra

Ustavim se pri skupini starejših žensk. “Sem hodimo zato, ker smo odlična družba. Približno osem nas je in prav fino se imamo skupaj,” pojasni ena od plavalk, ki je že dobro zakorakala v sedemdeseta leta. Pove, da sem rada zahaja zaradi bližine centra, dobro urejenega parkirišča, ki v Trstu ni samo po sebi umevno, in seveda zato, ker se lahko tu družijo brez moških.

Na vprašanje, kje imajo može, odgovori: “Moj je doma, gleda televizijo.” Druga pa pripomni, da je vdova. Tretja nekoliko skeptično gleda v diktafon in ni prav nič zgovorna. Nekoliko manj sreče imam pri naslednji skupini. “Ne, zdaj ne bomo govorile, ker bomo igrale karte,” zabrusi našminkana, približno osemdesetletna gospa s kapo na glavi in baročnimi oblinami. Ta je verjetno tista, pomislim, ki opozarja in ukrepa v primeru napačno postavljenih brisač. Šalo na stran, gospe na tržaškem kopališču so postale prave zvezde, obiski domačih in tujih novinarskih hiš pa stalnica. Zato je njihovo razdraženost in željo po miru popolnoma razumljiva. Zakaj pa so prvenstveno sploh prišle na plažo? Zaradi miru pred svetom in možem.

Ni moških, ni skrbi

“Bila so obdobja, ko sem prihajala pogosto, zdaj toliko manj, saj mi je vse manj všeč gneča,” pove ena od kopalk. A bližina mestnega središča, urejenost kopališča in zanemarljiva vstopnina, en evro, so dovolj močni razlogi, da je v Lanterno tisti dopoldne vseeno prišla. Ji prisotnost moških kaj manjka? “Ne, lepo je tako. Ni se ti treba obremenjevati s kakšnim čopom preveč, ki štrli, ne s postavo,” zatrdi. Res, po kopališču veje nek duh sproščenosti. Mlado, staro, veliko, majhno, obilno, suho, stoječe in povešeno, vse mogoče v vseh kombinacijah, kar jih ima ženski spol ponuditi, je zbrano prav tu, na nekaj kvadratnih metrih ob tržaškem morju.

Tržačani zidu ne dajo

Ob tem se spomnim na reakcije znancev, ki so si ob novici, da v Trstu obstaja plaža polna žensk, že predstavljali take in drugačne prizore, ki vključujejo v en prostor zaprte brhke mladenke. “Reci jim, da je bolje, da ne hodijo sem. Večja možnost kot da vidijo lepe postave in prsi je, da bodo videli nekaj, česar res nočejo,” se na ves glas posmeje ena od obiskovalk, stara je dobrih dvajset let, njeno telo je potetovirano, mlado in čvrsto, privlačno po vseh zapovedih moderne industrije. V Lanterno prihaja od malih nog. Z babico, mamo, sem bo pripeljala tudi svoje otroke. Pa ji pogledi fantov tu nič ne manjkajo? “Ne, ne, naj ostanejo na drugem koncu. Me smo na to plažo navezane in mislim, da je bil pred leti tudi referendum, na katerem so se Tržačani odločili, da zid ostane. Udeležilo se ga je večji odstotek ljudi kot evropskih, parlamentarnih ali lokalnih volitev. Kar zapiši to,” pove zgovorna mladenka.

PETRA MEZINEC

---