Koliko naboja premorejo Body Count danes?

Po dolgih 18 letih se v Ljubljano vrača zasedba Body Count. Njihov koncert iz leta 1997 se je med oboževalci zapisal v anale, koliko naboja premorejo danes, pa lahko preverite v nedeljo v ljubljanskih Križankah.

Začetek devetdesetih let minulega stoletja je bil izjemno plodovito obdobje za rap oziroma hip-hop glasbo, saj se je (zahvaljujoč tudi zelo priljubljeni televizijski oddaji Yo! MTV Raps) z newyorških ulic in losangeleških getov, kjer so živeli predvsem temnopolti, preselila na televizijske zaslone in domove belskega prebivalstva po vsem svetu. Prav belci so do tedaj predstavljali motor hiperpotrošnje in njihovim smernicam je sledila tudi glasbena industrija. A v začetku 90. let s popularizacijo hip-hopa sledijo spremembe. Kapital je našel novo tržno nišo - temnopolto prebivalstvo.

Hip-hop se je preobrazil v slavljenje orožja, dragih avtomobilov in mikavnih ženskih zadnjic

Vendar pa je ta hiperpopularizacija “uporniškega” glasbenega izražanja temnopoltih ameriških glasbenikov za sabo povlekla tudi ves blišč in predvsem patetiko, ki je postala nato neločljiva spremljevalka komercialne smeri, v katero je krenila hip-hop glasba. Iz poslanstva širjenja politične zavesti temnopoltega dela prebivalstva, ki je bilo v tistih časih še vedno segregirano, čeprav seveda ne tako očitno kot v prejšnjih desetletjih, se je hip-hop preobrazil v slavljenje orožja, dragih avtomobilov in mikavnih ženskih zadnjic. To je posledično vodilo do medsebojnih obračunavanj za prevlado na tem hitro rastočem glasbenem področju, ki jih je vodil predvsem nebrzdan pohlep najprej znotraj getov in mest, na koncu pa na vseameriški ravni, med vzhodno in zahodno obalo. Te veje se je prijela oznaka gangsta rap, “vojna” med zahodno in vzhodno obalo pa je zahtevala tudi dve zveneči imeni, saj je pod streli padel najprej Tupac Shakur, kot predstavnik zahodne obale (West Coast), pol leta pozneje pa še Notorious B.I.G., ki je bil tedaj eden glavnih newyorških raperjev (East Coast).

Body Count so obnoreli halo Tivoli

Eden od utemeljiteljev gangsta rapa je bil tudi Ice-T, ki politično zavedne rap retorike v tistih časih ni nikoli postavil na stranski tir in se v zgoraj omenjeno “vojno” ni vpletal. Ice-T pa je tudi gonilna sila kultnega rap metal banda Body Count, ki se po 18 letih vrača v Ljubljano. Davnega leta 1997, ko so še vedno plavali na krilih svetovne popularizacije hip-hopa, so do zadnjega kotička napolnili halo Tivoli in pripravili občinstvo, da je skupaj s karizmatičnim Ice-T-jem v en glas prepevalo oziroma kričalo “Fuck the Police”, glavnim refrenom njihove največje uspešnice Cop Killer. In prav okoli te skladbe se je oblikoval nekakšen mit skupine oziroma avra uporništva proti kapitalizmu in predvsem proti belski populaciji ZDA, tako imenovanim Waspovcem. Skladba se je rodila kot reakcija na policijsko nasilje nad temnopoltim taksistom Rodneyem Kingom leta 1991 v Los Angelesu, ki naj bi spodbudilo losangeleške nerede leta 1992, v katerih je izgubilo življenje 53 ljudi, več kot 2000 pa je bilo poškodovanih. Zaradi vpliva, ki ga je med drugim imela prav skladba skupine Body Count, je bil album cenzuriran in umaknjen z glasbenih polic, na katere se je pozneje vrnil z nekoliko spremenjeno platnico in z Ice-T-jevo skladbo iz obdobja pred nastankom skupine Freedom of Speech, ki je pomenljivo nadomestila prepovedano Cop Killer. Seveda je bilo prepovedano tudi predvajanje skladbe na ameriških radijskih postajah, originalna različica albuma pa je postala kultna roba za zbiratelje.

Najnižja točka v karieri Ice-T-ja

Body Count so nato izdali še štiri albume, od katerih pa je bil relativno uspešen zgolj še njihov drugi album Born Dead. Sčasoma je njihova slava usahnila, rap glasba je zaplula v visokoprodukcijske vode, brez trohice uporništva (na primer Kanye West), Ice-T pa je svojo najnižjo točko v karieri verjetno dosegel z resničnostnim šovom - žajfnico - Ice Loves Coco, ki je spremljala ljubezenske dogodivščine pozabljenega raperja s silikonsko plavolaso nevesto Nicole “Coco” Austin.

Skupina sicer uradno ni razpadla, le dejavna je bila vse manj in manj, dokler ni Ice-T leta 2012 na twitterju oznanil, da bodo pričeli s snemanjem novega, petega albuma Manslaughter. Morda so ga k temu pripravili tudi zadnji dogodki v ZDA, ki pričajo o vse bolj naraščajočem policijskem nasilju nad temnopoltim prebivalstvom in so primerljivi s tistimi iz leta 1991. Ice-T morda sklepa, da ljudstvo ponovno potrebuje nekakšnega rap “preroka”, ki bi jih pripravil do upora. Časi so temu primerni, Kanye West pa ni pravo ime za to vlogo. Lahko to uspe Ice-T-ju oziroma skupini Body Count?

BILJANA PAVLOVIĆ

---