Vrh EU brez kadrovskih odločitev, naslednji poskus 30. avgusta

Voditelji članic EU v nasprotju s pričakovanji na tokratnem izrednem srečanju niso sprejeli nobenih odločitev o vodilnih položajih v uniji. Dogovorili so se le, da bo 30. avgusta še en izredni vrh. “Prepričan sem, da bomo 30. avgusta sprejeli odločitve,” je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Voditelji članic EU na tokratnem izrednem srečanju niso sprejeli nobenih odločitev o vodilnih položajih v uniji Foto: STA
Voditelji članic EU na tokratnem izrednem srečanju niso sprejeli nobenih odločitev o vodilnih položajih v uniji Foto: STA

BRUSELJ > Po imenovanju predstavnika leve sredine Nemca Martina Schulza za predsednika Evropskega parlamenta in predstavnika desne sredine Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije ostanejo še trije visoki položaji v EU.

To so dvoklobučniški položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika in podpredsednika komisije, ki ga sedaj zaseda Britanka Catherine Ashton, položaj predsednika Evropskega sveta, na katerem je Belgijec Herman Van Rompuy, in položaj šefa evroskupine, ki ga zaseda Nizozemec Jeroen Dijsselbloem. Pomemben del kadrovske kombinatorike so tudi ključni položaji v novi komisarski ekipi.

Nova komisarska ekipa na delo 1. novembra

Najbolj se mudi z imenovanjem visokega zunanjepolitičnega predstavnika, saj bo moral Juncker po potrditvi v Evropskem parlamentu sestaviti komisarsko ekipo, katere član je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik.

Časa nima veliko, saj so septembra načrtovana zaslišanja komisarskih kandidatov v Evropskem parlamentu. Oktobra naj bi parlament namreč glasoval o novi komisarski ekipi, ki naj bi 1. novembra že začela delati.

Tokratni vrh je bil kljub vsemu prazničen, tudi šampanjca ni manjkalo, saj nemška kanclerka Angela Merkel danes praznuje 60. rojstni dan. Za darilo je dobila šopek rož in nogometni dres s podpisi voditeljev v spomin na zmago Nemčije na svetovnem nogometnem prvenstvu, od Van Rompuya pa tudi tvit v nemščini: “Čestitke kanclerki Angeli Merkel za 60. rojstni dan.”

Sprva je bilo predvideno, da bodo voditelji na julijskem izrednem vrhu, sklicanem posebej v ta namen, sprejeli odločitev o vseh treh ali o prvih dveh položajih, nato, da bodo odločili le o visokem zunanjepolitičnem predstavniku, a na koncu niso sprejeli nobene odločitve.

To ni neuspeh, nobenih zamud ne bo, je zatrdil Van Rompuy. Za dogovor o imenovanjih na izjemno pomembne položaje je pač pogosto potreben čas, je pojasnil nekdanji belgijski premier in dodal, da kot nekdo, ki je bil odgovoren za sestavo vlade, zelo dobro ve, da se takšni dogovori ne zgodijo čez noč.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je, tako kot Van Rompuy, prepričana, da bo odločitve o vodilnih položajih mogoče sprejeti konec avgusta. Sredina razprava je bila po njenih besedah zelo koristna.

Francoski predsednik Francois Hollande pa je opozoril, da bi morali na čelo evropske diplomacije imenovati žensko z levosredinskega pola.

Največ možnosti za Bolgarko in Italijanko

Največ možnosti za visoki zunanjepolitični položaj naj bi imeli evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje, Bolgarka Kristalina Georgieva ter italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini.

Juncker je sicer poudaril, da želi na tem položaju močno in izkušeno osebnost.

Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi bil v igri za predsednika Evropskega sveta nekdanji italijanski premier Enrico Letta, kar bi Mogherinijevo izključilo iz bitke za visoki zunanjepolitični položaj.

A po oceni avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna ima Mogherinijeva še vedno dobre možnosti.

Med morebitnimi kandidati za predsednika Evropskega sveta se omenjata tudi poljski premier Donald Tusk in danska premierka Helle Thorning-Schmidt.

O imenih se na tokratnem vrhu sploh niso pogovarjali, je dejal Van Rompuy in poudaril, da potrebujejo dogovor o celovitem svežnju - visokem zunanjepolitičnem položaju, predsedniku Evropskega sveta in “drugih elementih”.

Odločitve o visokem zunanjepolitičnem položaju in položaju predsednika Evropskega sveta se sprejemajo s kvalificirano večino, a voditelji tokrat niso želeli ponoviti zgodbe z izbiro Junckerja, ko zaradi nasprotovanja Velike Britanije in Madžarske niso odločili soglasno. O preostalih položajih želijo odločiti s soglasjem, kar pa terja več časa.

STA


Najbolj brano