Solidarnost so dejanja, ne le besede

Evropska komisija je včeraj znova pozvala k solidarnosti članic pri soočanju z begunsko krizo, saj poročilo o izvajanju načrta za premeščanje beguncev znotraj unije v pomoč Italiji in Grčiji ni zadovoljivo. Če do naslednjega poročila v marcu ne bo bistvenega napredka, bo komisija premislila o ukrepanju proti kršiteljicam dogovorov.

BRUSELJ > Članice unije so se poleti in jeseni 2015 zavezale, da bodo v dveh letih iz Grčije in Italije ter morebitnih ostalih članic pod velikimi migracijskimi pritiski v druge države unije premestile 160.000 beguncev, iz tretjih držav v unijo pa preselile še 22.500 beguncev. Deveto poročilo o uresničevanju teh ciljev kaže, da se načrt za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo izvaja dobro. Članice so doslej preselile več kot polovico predvidenega števila beguncev, skoraj 14.000 ljudi. Pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije so rezultati slabši. Kljub rekordnemu številu premeščenih oseb decembra lani so članice doslej premestile nekaj manj kot 12.000 oseb, 3200 iz Italije in 8800 iz Grčije, kar pa je še daleč od cilja, 160.000. Slovenija je po podatkih komisije v okviru sheme za premeščanje beguncev sprejela 124 oseb, od tega 23 iz Italije in 101 iz Grčije.

DUNAJ > Države ob zahodnobalkanski migracijski poti so na včerajšnjem srečanju na Dunaju sklenile, da do aprila pripravijo akcijski načrt za primer novega migrantskega vala. S tem želijo zapreti še zadnje vrzeli na poti iz Grčije do Avstrije in Nemčije. Države so po oceni avstrijskega notranjega ministra Wolfganga Sobotke s tem poslale jasen signal. “Nezakonitih prihodov v Evropo ne bo,” je poudaril. Državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je izpostavil tri poudarke srečanja. “Prvi poudarek je bil, da smo skupaj solidarni z vsemi državami, ki sodelujejo pri migrantski problematiki, zlasti na balkanski poti,” je povedal. V drugi točki so države poslale “jasen signal tihotapcem, da bomo storili vse, da prekinemo tihotapske poti”, tretji poudarek pa je zaveza, da bomo skušali storiti vse za nadzor naših zunanjih meja.

Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je včeraj pozval k politični volji po okrepitvi teh prizadevanj. Opozoril je, da solidarnost ni nekaj, kar rečeš, temveč tisto, kar dejansko storiš. Evropska komisija lahko proti državam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, sproži pravni postopek, a Timmermans dvomi o smiselnosti takšne poteze, saj begunci od tega ne bodo imeli nobene kratkoročne koristi. Komisija želi najprej poskusiti prepričati s političnimi argumenti. Če kljub temu napredka ne bo, bo čas za premislek o drugih možnostih, torej tudi o sprožitvi pravnih postopkov proti kršiteljicam evropske zakonodaje. SR, STA

---