Peterle med kandidati za predsednika Evropskega parlamenta

Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle je trenutno eden od treh uradnih kandidatov iz Evropske ljudske stranke za predsednika Evropskega parlamenta, so povedali viri pri EPP. Peterle je po navedbah virov v parlamentu dobro poznan, kar je pomembno. Kot pomembno izpostavljajo tudi možnost, da pridobi podporo drugih političnih skupin.

Alojz Peterle Foto: STA
Alojz Peterle Foto: STA

BRUSELJ > Poleg Alojza Peterleta (EPP/Nsi) sta trenutno uradna kandidata iz desnosredinske EPP še Irka Mairead McGuinness in Francoz Alain Lamassoure, ni pa mogoče izključiti, da bo kandidiral še kdo, pravijo viri pri EPP.

Neuradno se kot morebitna kandidata iz vrst EPP omenjata še Italijan Antonio Tajani in Avstrijec Othmar Karas.

Vodja največje parlamentarne politične skupine Manfred Weber po navedbah virov iz EPP ni kandidat, temveč upravljavec procesa, za katerega je v času negotovosti po odhodu dosedanjega predsednika parlamenta Martina Schulza zelo pomembno, da teče gladko.

O Peterletovi kandidaturi viri pri EPP pravijo, da ni mogoče ničesar izključiti in da bo vse odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih dneh. Majhnost Slovenije naj ne bi bila ovira, saj v EPP odločajo na podlagi kakovosti in osebnosti kandidata.

EPP: Peterle je v parlamentu dobro poznan

Peterle je v parlamentu dobro poznan, kar je pomembno, še izpostavljajo viri pri EPP. Prav tako je po navedbah virov v Peterletovem primeru pomembna možnost, da pridobi podporo iz drugih političnih skupin.

Peterle je poudaril, da je s strateškega vidika pomembno, da njihova politična skupina nastopi z izkušenim kandidatom, ki lahko združi glasove sredinskih proevropsko usmerjenih političnih sil. “Prepričan sem, da lahko to z menoj dosežemo. Proces v skupini je še vedno odprt in končna odločitev bo znana v sredini decembra,” je dejal.

EPP bo o svojem kandidatu za predsednika Evropskega parlamenta predvidoma glasovala 13. decembra ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu.

Položaj predsednika Evropskega parlamenta se bo izpraznil januarja, ko bo potekel mandat Nemcu Martinu Schulzu, ki prihaja iz vrst socialdemokratov S&D in se ne bo potegoval za nov mandat, ker se bo vrnil v nemško politiko.

V Evropskem parlamentu, izvoljenem za pet let, ima predsednik polovični, torej 2,5-letni mandat. Med največjima političnima skupinama, EPP ter S&D, velja dogovor, da se na položaju izmenjujejo njuni predstavniki.

Schulz je bil izjema, saj je bil za predsednika Evropskega parlamenta izvoljen dvakrat zapored. Ta dogovor je bil posledica posebnih okoliščin, ki jih je ustvarila kampanja za evropske volitve leta 2014 z uvedbo koncepta “spitzenkandidatov” - kandidatov za predsednika Evropske komisije. Schulz je bil namreč tudi kandidat za predsednika komisije.

Evropska trgovina z visokimi položaji

Potem ko je položaj pripadel kandidatu zmagovalne EPP Jean-Claudu Junckerju, je bilo v evropski trgovini z visokimi položaji dogovorjeno, da položaj predsednika Evropskega sveta zasede prav tako pripadnik evropske desnosredinske opcije Donald Tusk, položaj predsednika parlamenta pa ostane socialdemokratu Schulzu.

Evropski socialdemokrati so sicer dobili še en visoki položaj - visoka zunanjepolitična predstavnica unije je socialdemokratka, Italijanka Federica Mogherini.

Če bo položaj predsednika Evropskega parlamenta pripadel kandidatu iz EPP, kar se zdi trenutno najverjetneje, bo Mogherinijeva edina socialdemokratka na visokih položajih. Vprašanje je sicer, kaj se bo zgodilo, ko se izteče Tuskov mandat.

Medtem ko sta predsednik Evropske komisije in visoka zunanjepolitična predstavnica unije imenovana za petletni mandat, je bil Tusk na položaj predsednika Evropskega sveta izvoljen za dve leti in pol - do 31. maja prihodnje leto, z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata.

Njegov predhodnik, prvi “stalni” predsednik Evropskega sveta Belgijec Herman Van Rompuy je bil na položaju pet let. Položaj je uvedla lizbonska pogodba leta 2009, da bi zagotovila kontinuiteto vodenja. Pred tem je namreč zasedanja vrha unije vodil voditelj tiste članice, ki je za pol leta predsedovala Svetu EU.

STA


Najbolj brano