Ni bilo časa, da bi se ustavil

Primorski dnevnik ima novega odgovornega urednika. Edini slovenski dnevnik v Italiji bo poslej vodil Aleksander Koren, ki je dolgo let urejal športne strani. Kot je sporočil predsednik založniške družbe DZP - Prae Bojan Brezigar, se je dosedanji odgovorni urednik Dušan Udovič upokojil.

TRST > Včerajšnji, prvi upokojenski dan je Dušan Udovič vseeno preživel v tržaškem uredništvu. Tja je prišel že pred mnogimi leti. Očitno bo moral še nekaj časa pospravljati za sabo in odnašati osebne predmete.

> V poslovilnem uvodniku ste zapisali, da ste bili najprej raznašalec. Z leti ste postali odgovorni urednik, ki mu založnik ni nikoli diktiral, kako naj poroča. Zdi se pravljično. Je bilo res tako?

“Da. Imam navado, da kar napišem, tudi mislim. Ničesar nisem olepševal. Morda se ne zdi res, da je urednik pri svojem delu povsem svoboden. Ampak moj odnos z založnikom je bil vedno zelo korekten in pozitiven.”

> A če založniško podjetje res ni pogojevalo vašega dela, si težko predstavljamo, da tega niso skušali delati politiki. So vas klicali na telefon?

“Uh, tega je bilo kolikor hočete ... Predvsem v času pred volitvami so bili vsi napeti, ker so si želeli več vidljivosti. A v uredništvu smo vedno pazili, da poročamo uravnoteženo.”

> Ko ste pred osmimi leti prevzeli vodenje časopisa, ste v predstavitvenem uvodniku zapisali, da Primorski dnevnik prihaja od daleč in da bo tudi šel daleč. Bi si to drznili napisati tudi danes?

“Da, ker kljub vsem težavam se mi zdi nemogoče, da bi italijanska država dovolila propad Primorskega dnevnika. Še vedno čakamo na nov zakon o založništvu in razmere so zelo negotove. Ampak preživeli smo pod številnimi vladami, tako levimi kot desnimi, in tudi ob letošnji 70-letnici smo od vsepovsod dobili veliko zagotovil, da bo naš položaj rešen.”

> Ste imeli kaj besede pri izbiri svojega naslednika?

“Ne, ker je treba biti pri teh stvareh korekten. Vprašali so me seveda za mnenje. In Saško (Aleksander Koren, op. ur.) je bil med tistimi izbirami, ki sem jih tudi jaz zagovarjal. Je moj star kolega in mu zaupam.”

> Bralci Primorskega dnevnika so skoraj izključno pripadniki narodne manjšine. Gre za razmeroma majhen krog. Je to za novinarja prednost ali kaj drugega?

“Mislim, da je prednost. Lažje obvladaš prostor, ki se je v mojem primeru začel v Istri in končal na Koroškem. Je pa res, da se manjšina mora zavedati, da je del tega prostora. Ne sme se zapirati.”

> Če poročaš v razmeroma majhnem okolju, je potem lažje, da so tvoji viri informacij ali tarče neprijetnih člankov tudi sosedi, sorodniki ali prijatelji pri rekrea-ciji ...

“To je res. Ampak to je težava že v Sloveniji, kaj šele v slovenski manjšini. Zato se po mojem mnenju mora novinar včasih brzdati. Tam, kjer je kočljivo, je včasih bolje, da ne pihaš v žerjavico. Moraš biti spoštljiv.”

> Čemu se boste zdaj posvetili?

“Delal bom to, kar se vedno rad počel - pisal. Na tem položaju urednika sem pogrešal svobodo, da greš nekam in napišeš reportažo. Ni bilo priložnosti, da bi se poglabljal. Zdelo se mi je, kot da sem na vlaku in gledam skozi okno, kako tečejo slike. Pri nobeni ni bilo časa, da bi se ustavil.”

PETER VERČ

---