Na Japonskem se spominjajo 70. obletnice atomske bombe v Nagasakiju

Tri dni po Hirošimi so na grozovitost atomske bombe pred 70. leti danes opozorili še v Nagasakiju. Na tradicionalni spominski slovesnosti je japonski premier Shinzo Abe ponovil zavezanost Japonske kot edine države, ki je bila napadena z atomsko bombo, da bo vodila globalne napore za jedrsko razorožitev, da bi ustvarili svet brez jedrskega orožja.

TOKIO > Shinzo Abe je zagotovil tudi, da bo država še naprej ravnala v skladu s svojimi dolgoletnimi načeli, da na ozemlju Japonske ne bodo proizvasloslojali, dovolili ali imeli jedrskega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Abe je bil sicer tarča kritik, ker na spominski slovesnosti v Hirošimi pred dnevi ni omenil omenjenih treh načel japonske politike proti jedrskemu orožju. Vznemiril je tudi preživele jedrskih napadov, še posebej v času, ko skuša nacionalistični voditelj razširiti vlogo vojske.

Abeja namreč opozicija kritizira zaradi prizadevanj za okrepitev vloge japonskih obrambnih sil s spremembami, ki odpirajo pot za prvo sodelovanje teh sil v bojnih operacijah po drugi svetovni vojni.

Župan Nagasakija Tomihisa Taue je danes v govoru na osrednji slovesnosti v Nagasakiju posredno kritiziral te spremembe. “Širijo se skrbi, da bi zaveza, ki smo jo sprejeli pred 70. leti, in načelo miru v japonski ustavi lahko bila sedaj spodkopana,” je dejal ob gromkem aplavzu. Ustava, ki so jo državi vsilile ameriške okupacijske sile po drugi svetovni vojni, Japonski preprečuje, da bi sodelovala v bojnih operacijah, razen v primeru samoobrambe.

Zaskrbljeni so tudi preživeli napada na Nagasaki. “Spremembe varnostne zakonodaje, ki jih načrtuje vlada, bi ogrozile naše dolgoletno prizadevanje za opustitev jedrskega orožja in upe preživelih v eksploziji atomske bombe,” je dejal 86-letni Sumiteru Taniguchi. “Tega ne morem tolerirati,” je dodal.

Abe je sicer kasneje v pogovoru z novinarji branil načrte vlade kot nujne za krepitev svetovnega miru. “To bo poslalo močnejše sporočilo svetu, da japonsko-ameriško zavezništvo odlično deluje, kar bo zmanjšalo možnost napada na Japonsko,” je poudaril.

Spominska slovesnost v Nagasakiju se je sicer začela ob donenju zvonov, ko je več deset tisoč ljudi, med njimi preživeli in njihovi svojci, ob točno 11.02 po lokalnem času, ko je 9. avgusta 1945 to pristaniško mesto razdejala atomska bomba, z minuto molka počastilo spomin na žrtve. Abe je nato skupaj s predstavniki 75 držav položil venec.

Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni in proti ljudem je pred 70 leti v Nagasakiju takoj terjala okoli 40.000 življenj, skupno pa naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.

Zaradi posledic obeh bomb, ki jima je 15. avgusta 1945 sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje umirajo še danes.

Človeštvo pa na grozote jedrske vojne opominja 183.000 registriranih preživelih jedrskih napadov. Njihova povprečna starost je letos presegla 80 let.

Ob obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki se je oglasil tudi papež Frančišek, ki je pozval k prepovedi vsega jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje. V tradicionalni molitvi na Trgu sv. Petra v Vatikanu je Hirošimo označil za “simbol nesorazmerne uporabe moči uničevanja z napačno uporabo znanstvenega napredka in tehnike”.

Za papeža je to “tragični dogodek, ki še danes zbuja občutke groze in gnusa”. Frančišek je človeštvo pozval, naj se za vedno odpove vojni in prepove jedrsko orožje ter orožje za množično uničevanje.

“Ljudje po vsem svetu bi morali vstati in z enim glasom reči: ne vojni in nasilju, da dialogu in miru,” je menil papež.

STA

---