Kitajci naj bi bili pripravljeni financirati drugi tir

Kitajska je v prizadevanjih za lažji dostop do trgov zagnala projekt vzpostavitve nove Svilene poti, ki bi jo povezala z Evropo, pa tudi Afriko. Da bi to dosegla, je pripravljena veliko vlagati predvsem v železnice in pristanišča na tej poti, ki vključuje tudi severnojadranska pristanišča.

PEKING > Tako kot starodavna Svilena pot naj bi tudi sodobna potekala tako po kopnem kot po morju. Kopenska bi se začela v Xianu in prek Kazahstana, Irana, Iraka in Sirije vodila do Turčije, nato pa prek Bosporja stopila v Evropo, kjer bi prečkala Bolgarijo, Romunijo, Češko in Nemčijo do Nizozemske, nato pa zavila proti jugu vse do Benetk, kjer bi se pridružila načrtovani pomorski Svileni poti.

Kot je na konferenci o transevropski prometni mreži v Rigi povedal predstavnik generalnega direktorata Evropske komisije za promet Herald Ruijters, se Kitajska zanima tudi za naložbe v severnojadranskih pristaniščih. Tako naj bi pogovori že potekali tudi s Koprom in Trstom. Kot je dejal Ruijters, naj bi se Kitajci poleg tega zanimali za financiranje projekta izgradnje off-shore terminala pred Benetkami, ki bi servisiral vsa severnojadranska pristanišča. Projekt je zamisel predsednika družbe upraviteljice beneškega pristanišča Paola Coste. Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik pa naj bi bili Kitajci pripravljeni financirati tudi gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper. Kot je še povedal Ruijters, bi eden od krakov nove Svilene poti do Evrope prišel tudi severno, saj naj bi imeli Kitajci velik interes tudi za vsa baltska pristanišča.

Slednja bi se začela v pristaniškem mestu Quanzhou in vodila prek Malaške ožine do Kuala Lumpurja ter nato v Kolkato. Po prečkanju Indijskega oceana bi bila naslednja postaja Nairobi, od tam pa bi pot vodila okrog afriškega roga do Sredozemlja, kjer bi se pred zaključkom v Italiji ustavila še v Grčiji, so zapisali v raziskavi Instituta EU za varnostne študije iz leta 2014.

Kitajska je že izpeljala nekaj večjih naložb v pomembnih pristaniščih, ki naj bi jo vodile do evropskih trgov. Med temi je deset milijard ameriških dolarjev vredna naložba v pristanišče na Krimu, ki pa so jo ruske oblasti po priključitvi Krima zamrznile, uradno zaradi okoljskih zadržkov.

Med razlogi za to, da je Peking sprejel odločitev o vzpostavitvi te poti, naj bi bil tudi strah pred širjenjem vpliva Rusije na interesna območja Kitajske in posledično slabši odnosi med silama. Prek pristanišča na Krimu bi se kitajsko blago na poti v Evropo izognilo Rusiji, tako da po mnenju Instituta EU za varnostne študije ni nič nenavadnega, da je Moskva projekt ustavila.

Kitajcem se je zalomilo tudi v Grčiji, ker je vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa manj naklonjena prodaji pristanišča v Pireju kitajski skupini Cosco, ki ima sicer že 35-letno koncesijo za razširitev dveh glavnih kontejnerskih terminalov. Podobno je s privatizacijo pristanišča v Solunu, za kar so se Kitajci prav tako zanimali.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v Rigi na vprašanje, kaj točno pravzaprav zanima kitajske investitorje, odgovorila, da so za zdaj glede sodelovanja s Kitajsko "odprte vse opcije". Obstaja skupen interes za povezovanje, več pa bo lahko povedala po svojem obisku na Kitajskem, ki ga načrtuje konec septembra. Opozorila pa je, da gre za dolgoročne projekte.

STA

---