Kakovost zraka vzbuja skrb

Evropska komisija je včeraj sprejela pregled izvajanja okoljske politike, ki predstavlja novo orodje za izboljšanje izvajanja te politike in skupno dogovorjenih predpisov. Med ključnimi izzivi za Slovenijo sta po navedbah komisije racionalizacija pravnega okvirja z zvezi z okoljskimi presojami in dajanje prednosti naložbam v zvezi z odpadno vodo.

BRUSELJ > Kot so navedli v Evropski komisiji, gre za začetek novega procesa, v katerem bodo z državami obravnavali vzroke za vrzeli v izvajanju in poiskali rešitve, preden se bodo težave še povečale. Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je poudaril, da razdrobljeno in neenotno izvajanje okoljskih predpisov ne pomaga nikomur. Izboljšanje uporabe okoljske zakonodaje bi prineslo koristi državljanom, javnim upravam in gospodarstvu, je dejal.

Včerajšnji sveženj vsebuje 28 poročil za posamezne države, sporočilo, v katerem so povzeti politični sklepi iz poročil za posamezne države in proučeni skupni trendi, ter priporočila za izboljšave, naslovljena na vse države članice.

Prvi od treh izzivov, s katerimi se v zvezi z izvajanjem okoljske politike in prava EU sooča Slovenija, je po navedbah komisije racionalizacija pravnega okvirja v zvezi z načrtovanjem in okoljskimi presojami, tako da se upošteva okoljsko zakonodajo EU ter zmanjša upravna bremena in naložbene ovire.

Izziva sta tudi ohranjanje obsežnega omrežja Natura 2000 z vključevanjem gospodarskih in naravnih vprašanj v načrtovanje in sistem presoje o stanju okolja ter dajanje prednosti naložbam v zvezi z odpadno vodo, s čimer bi Slovenija izpolnila obveznosti iz pristopne pogodbe.

Slovenija bi se lahko po mnenju komisije bolje izkazala tudi pri reševanju težav, za katere že obstajajo dobra osnovna znanja in dobre prakse. To se nanaša zlasti na nadaljnje napredovanje pri ravnanju z odpadki, pospeševanje prehoda na krožno gospodarstvo ter širjenje znanja o krožnem gospodarstvu malim in srednjim podjetjem ter ustvarjanje naložbenih priložnosti za ta podjetja.

Po drugi strani pa bi lahko Slovenija na področjih, kjer je na vodilnem položaju pri izvajanju okoljske politike, bolj širila znanje o svojih inovativnih pristopih z drugimi državami. To vključuje naziv najboljše države v trinajsterici pri recikliranju občinskih odpadkov z najsodobnejšim centrom za regijsko ravnanje z odpadki v Ljubljani in dejstvo, da se Slovenija ponaša z enim od najvišjih prispevkov od prihodkov okoljskih dajatev v vsej EU, meni komisija. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat iz leta 2014 ima Slovenija stopnjo recikliranja občinskih odpadkov med najvišjimi v EU (61 odstotkov), stopnja odlaganj na odlagališča pa je padla na 39 odstotkov. Z manj spodbudnimi besedami pa v komisiji ocenjujejo kakovost zraka, ki po njihovih opozorilih v Sloveniji še vedno vzbuja skrb.

Če bi se okoljska zakonodaja EU v celoti izvajala, bi gospodarstvo EU prihranilo 50 milijard evrov letno pri stroških zdravljenja in neposrednih stroških za okolje. Glede na podatke raziskave Eurobarometer trije od štirih državljanov menijo, da je evropska zakonodaja nujna za zaščito okolja v njihovi državi, štirje od petih državljanov pa se strinjajo, da bi morale imeti evropske institucije možnost preveriti, če se zakoni pravilno izvajajo, so še zapisali v komisiji.STA

---