Grško vprašanje očitno razklalo članice območja evra

V Bruslju bo danes nov krog sestankov o Grčiji, ki naj bi prinesel bodisi neke vrste odločitev o pogajanjih o tretjem programu pomoči za državo bodisi odločitev o prehodu na načrt B, torej grexit. Vendar pa po napovedih epiloga danes še ne bo.

BRUSELJ > Najprej se bodo ob 11. uri znova sestali finančni ministri držav v območju evra, potem ko so maratonski sobotni sestanek, ki bi moral biti odločilen, okoli polnoči končali brez sklepov.

Večina udeležencev, tudi slovenski minister Dušan Mramor, je s sestanka odšla brez besed, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je dejal le, da so pogajanja poglobljena in težavna ter da delo še poteka.

Pogajanja so bila po navedbah bruseljskih virov izjemno težavna in napeta, grško vprašanje je očitno razklalo članice območja evra.

Ministri so neuspešno poskušali sestaviti skupno izjavo, ki naj bi vključevala poziv Grčiji k dodatnim ukrepom in k začetku izvajanja ukrepov v ponedeljek.

Pogovarjali pa so se po neuradnih informacijah tudi o načrtu B.

Ob 16. uri je danes predviden tudi sestanek voditeljev držav v območju evra, ki naj bi mu ob 18. uri sledilo še srečanje vrha EU. Zelo verjetno je, da epiloga danes še ne bo in da se bodo sestanki nadaljevali tudi prihodnji teden.

Nemški predlog: petletni izstop Grčije iz evroobmoja?

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble po pisanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ni zadovoljen z najnovejšimi grškimi predlogi ukrepov v zameno za tretji program pomoči državi. Nemško finančno ministrstvo naj bi tako pripravilo dva scenarija. Eden od njih je, da Grčija vsaj za pet let izstopi iz evrskega območja.

FAZ je novico objavil med včerjašnjim sestankom v Bruslju. Schäuble je že ob prihodu dejal, da bodo pogovori o zagonu pogajanj za program pomoči Grčiji iz stalnega mehanizma za stabilnost evra izjemno težavni in da se tokrat gotovo ne bodo zanesli samo na grške zaveze.

Med preostalimi 18 ministri članic območja evra obstaja namreč precejšnje nezaupanje v sposobnost grške vlade, da izpelje javnofinančne in reformne ukrepe, ki jih je navedla na seznamu, ki ga je v četrtek poslala evroskupini.

A FAZ, sklicujoč se na dokument finančnega ministrstva, poroča, da v Berlinu niso zadovoljni niti s samo vsebino predlogov. Po njihovem mnenju naj bi bili ti nezadostni za resnično gospodarsko prenovo države, ki bi ji lahko zagotovila vzdržen dolgoročni razvoj. Prav tako naj ne bi bili zadostni za finančno najverjetneje zelo zahteven tretji program pomoči, kar je ob prihodu na zasedanje v Bruslju nakazalo tudi več ministrov drugih članic območja evra.

Nemško finančno ministrstvo naj bi za izhod iz zagate predlagalo dva scenarija. Prvi je ta, da Grčija hitro občutno izboljša predloge, obenem pa omogoči, da se za 50 milijard evrov državnega premoženja prenese na poseben skrbniški sklad. To premoženje bi nato nadzorovano prodali in s tem zmanjšali njen javni dolg.

Drugi scenarij pa je, da se z Atenami začne pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra. Grčija bi tako ostala članica EU, a iz območja skupne valute izstopila vsaj za pet let, v tem času pa prestrukturirala svoj 320-milijardni dolg. V zameno Berlin predvideva razvojno, humanitarno in tehnično pomoč unije.

Za zdaj sicer ni znano, koliko podpornikov imajo ti načrti in kaj na zasedanju ministrov res zagovarja Schäuble. A zadnji dnevi so pokazali, da so razlike med članicami območja evra precejšnje.

Proti izstopu iz evrskega območja Grčije so Ciper, Francija, Italija ...

Medtem ko si južne članice in Francija ne želijo izstopa Grčije iz evrskega območja, predvsem Francija pa igra vlogo veznega člena med severnimi in srednjevropskimi članicami območja ter južnim delom evrske cone, je po pisanju medijev kar nekaj članic pripravljenih na scenarij tako imenovanega grexita.

Med temi naj bi bila po pisanju nemškega Welta poleg Nemčije tudi Slovenija, ki jo v Bruslju zastopa finančni minister Dušan Mramor. Ta je v zadnjih dneh postregel s kar nekaj ostrimi izjavami do Grčije. V tej skupini naj bi bile še Belgija, Nizozemska, Slovaška, Latvija, Litva, Estonija in Finska.

Odločneje proti naj bi bili Ciper, Francija, Italija, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, preprečiti pa naj bi ga poskušali preprečiti tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in pa Španija, Portugalska, Malta, Luksemburg in Irska, še piše Welt.

Težava za Grčijo je tudi to, da je za začetek pogajanj o podrobnostih tretjega programa pomoči potrebna zelena luč parlamentov v Nemčiji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem, v Estoniji in Avstriji, poslanci nekaterih strank v večini teh držav pa izražajo močne pomisleke.

Tako je finska televizija Yle včeraj poročala, da finska vlada v sedanjih okoliščinah ne more računati s parlamentarno zeleno lučjo za začetek pogajanj z Grčijo o novem programu. Skupno telo ključnih parlamentarnih odborov naj bi namreč ocenilo, da grški predlogi niso zadostna podlaga.

Slovenska vlada sicer parlamentarne potrditve ne v tej fazi ne v primeru odločanja o novem programu pomoči Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma ESM ne potrebuje, a Mramor je napovedal, da bo vlada glede tega vprašanja vsekakor sodelovala z državnim zborom.

STA

---